Sin Božo Klajnčar je kmetijo leta 2011 prevzel od staršev, očeta Janka Klajnčarja, ki je vse življenje kmetoval, in mame Stanke. Združili so očetovo in mamino kmetijo Horvatovih iz Grab. Tako imajo zdaj kar 32 hektarjev zemlje, od tega 20 hektarjev njiv, ostalo so gozdovi, vinograd in travniki. Oče se je upokojil, mama, ki je kot vzgojiteljica vodila vrtec na Kogu, prav tako. Njun naslednik pravi, da jima je zelo hvaležen, ker mu še vedno veliko pomagata. Brez njiju odločitev za prevzem kmetije sploh ne bi bila enostavna.
Prosta reja živali
Na njivah kolobarijo s koruzo, pšenico, ječmenom, krmnim grahom in bučami za olje. Božo Klajnčar: "Včasih je bila naša kmetija izrazito govedorejska, saj smo pitali govedo in imeli intenzivno rejo v hlevu na privezu in v boksih. To smo opustili in zdaj imamo le pet telic in vola, ki so na prostem, ob gozdu pa tudi krškopoljske prašiče, za katere sem se odločil leta 2018, ko sva se spoznala s partnerko Mašo Gašperin. Ona jih je nekaj že imela, veliko je že vedela o njihovi reji, bili so mi všeč, in ker imamo dovolj prostora za prosto rejo, sva jih preselila k nam. Zdaj jih je nekje do 18. Bolj zase pa redimo tudi piščance."
Združila znanje in izkušnje
Klajnčar je s partnerko Mašo Gašperin, ki ima v Rucmancih manjšo kmetijo, Rucmek ranč, in se ukvarja predvsem z ovčerejo in predelavo mleka v jogurte, mladi sir ter rejo kokoši nesnic, združil moči. Gašperinova ima veliko praktičnih izkušenj in tudi znanja iz šolanja na mariborski biotehniški fakulteti. Tako sta skupaj zastavila rejo krkškopoljskih prašičev, nameravata pa odpreti še dopolnilno dejavnost predelave mesa, saj Božo prodaja le sveže meso.
Ponosen je, ker njihova kmetija ni klasična, saj v intenzivni reji ne vidi prihodnosti, temveč je ta v skrbi za dobrobit živali s prosto rejo. Uradno kmetija ni ekološka, vendar upoštevajo okoljsko-podnebne ukrepe, kot so plitvo oranje za okrepitev mase humusa, ki skladišči CO2 iz zraka. Vso hrano za živali pridelajo na svoji kmetiji brez gensko spremenjenih organizmov. Vključeni so v sistem okoljskih podnebnih ukrepov EU, živalim ne dajejo nobenih koncentratov, le vitaminske pripravke.
Zaupanje kupcev
Tudi v prihodnje bo tako. "Naši kupci točno vedo, s čim hranimo živali in kako ravnamo z njimi na naši kmetiji, zato smo vzpostavili zaupanje, ki ne potrebuje uradnih potrdil oziroma certifikatov. In tega se bomo držali. Kupci mi zaupajo, me poznajo in jasno je, da tudi sam sebi ne bom škodoval in zapravil tega odnosa."
Zanimivo je, da se Klajnčar ni odločil za izobraževanje na področju kmetijstva, pač pa je v Ljubljani končal študija za diplomiranega varnostnega inženirja in še dela v družbi Sava turizem. "Ko sem bil v osnovni šoli, sem doma rad sodeloval predvsem pri delu s traktorjem in stroji. Kot večino fantov me je zanimalo, kako delujejo. Tudi zdaj, ko ni več veliko fizičnega dela, večinoma sam vse opravim s stroji," pojasni.
K prevzemu kmetije ga je vodil predvsem dober odnos s staršema: "Doma smo se pogovarjali, kako naprej. Sestra Janja Klajnčar Žajdela se je šolala v kmetijski smeri in je enologinja. Vinogradi me niso privlačili in še vedno je to predvsem ljubezen mojih staršev. Za prevzem kmetije sem se odločil tudi zato, ker sem vedel, da mi bosta starša pomagala. Ob tem pa me je delo na kmetiji veselilo in sem tudi načrtoval, kako jo bomo usmerili." In kako ob rednem delu zmore še delati na kmetiji? Pojasni, da predvsem zaradi krepke pomoči staršev, za katero je hvaležen: "Za zdaj še zmoreta in brez njune pomoči res ne vem, kako bi šlo."
Svojih pridelkov ne prodaja na tržnici ali veletrgovcem ter klavnicam, pač pa za kupce skrbi sam. "Pridobil sem jih preko kolegov in znancev, reklama pa zdaj gre z dobrim glasom od ust do ust." Zadovoljen je s prodajo svežega govejega in prašičjega mesa. Med načrti je tudi predelava mesa v ocvirke, mast. Koruzo in žita že tradicionalno vozijo v središko mešalnico in oljarno, kjer dajo stiskati tudi bučna semena za olje. V prihodnosti si želi urediti lastno manjšo sušilnico za bučna semena, saj se nadeja, da bo letno pridela do šest tisoč litrov olja. Za zdaj se ni odločil, da bi se vključil v kak skupni projekt z drugimi kmetijami in se potegoval za denar iz EU, a v prihodnosti tudi v tem vidi možnosti. Predvsem razmišlja, da bi na svoji kmetiji razvil še turistično ponudbo.
Kar zadeva cene pridelkov, ki jih dosega, je zadovoljen. "Sam postavljam cene. Pri trgovcih ali v klavnicah zagotovo ne bi dobil toliko. Na srečo torej nisem odvisen od teh verig. Kmetje, ki jim prodajajo, resnično dobijo le majhen del za plačilo svojega dela in stroškov, za povrh se zdaj dražijo goriva in umetna gnojila."
Tudi zgolj z reklamo od ust do ust se da doseči dobre cene
Trenutno vse, kar pridela, proda. "Kupci so ljudje, ki znajo ceniti način pridelave hrane in gojenja naših živali. Razumejo, zakaj je reja na prostem pomembna." Kupce imajo od Prekmurja in Prlekije do Maribora in Domžal, kjer je kupna moč velika. Ponosen je, da si jih je veliko pridobil sam in s partnerko. Ob vsem, kar počne, ima Božo čas tudi za labradorca Bora, ki ga spremlja povsod pri delu. Zelo ga zanimajo tudi motorji.
Med načrti je predvsem povečanje črede krškopoljskih prašičev. Rad bi jih imel okoli 40 in jih redil v dveh ločenih starostnih skupinah, saj ima zanje dovolj prostora ob gozdu in na pašnikih. Pri goveji živini bo ostal pri osmih glavah, nekoliko bo povečal pridelavo buč. Vztrajal bo tudi pri površinski obdelavi tal brez globokega oranja, ki jo je pred 15 leti pričel že njegov oče, saj je pokazala svoje prednosti. Več je humusa v tleh, večje je zadrževanje vlage in manjša erozija, saj njihove njive niso na ravnem. Dosledno pa se bodo držali tudi ukrepa ozelenitve njiv skozi vse leto s strniščnimi posevki.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
