Ob tem so še vedno ugibanja, ali je bi uplenjeni medved v Žetalah ta, ki se je pred dnevi potepal po Pohorju in Kozjaku. “Domneve, da so uplenjenega medveda opazili tudi na Pohorju in Kozjaku, v tem trenutku ne moremo potrditi. Za zdaj smo glede na težo medveda in določene parametre strokovno ocenili, da gre za štiri leta starega rjavega medveda, več o njegovi starosti pa bo znano, ko bomo opravili DNK-analizo zobovja. Če pa je ta, ki so ga najprej opazili v Podvelki, ki je potem šel čez Dravo na avstrijsko stran in nato nazaj na območje LD Boč na Kozjaku, pa v tem trenutku ne morem odgovoriti. Verjetno bi ga na poti do mesta, kjer so ga ustrelili, prej opazili. Če medved ni v naravi pustil določenih ostankov, npr. iztrebkov ali dlake, tudi z analizo ne moremo ugotoviti, za katero žival gre. Sam odtis šape je premalo. Težava je tudi v tem, da glede njegovih iztrebkov nimamo veliko izkušenj; ne vemo natančno, kje jih običajno pušča. Tukajšnji lovci takšnih dogodkov nismo vajeni. Še vedno pa ostaja možnost, če bodo lovci na Pohorju in Kozjaku našli medvedje iztrebke, da s pomočjo genetike ugotovimo, ali gre za istega medveda,« je povedal Izidor Cojzer.
Uplenitelj medveda, zoper katerega se je že začel prekrškovni postopek, se na silobran naj ne bi skliceval.
Dogajanje v zvezi z medvedom spremljajo tudi v Zvezi lovskih družin Ptuj – Ormož in kot je povedal njen predsednik dr. Srečko F. Krope, bodo po temeljiti razpravi in razjasnjenih vseh okoliščinah sprejeli ustrezna stališča.
Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom:
- Ob sprehodih po gozdu imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
- med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo;
- kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
- ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
- če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
- za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom, ki je na voljo v nekaterih trgovinah v Sloveniji;
- nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
- ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
- poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
- ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
- med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
- nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.
(Spletno mesto Gozd in gozdarstvo)