Župani s Ptujskega so danes na kolegiju le nekaj besed namenili problematiki vpisa v kmetijske programe Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Šolskega centra Ptuj, namig ravnateljice šole Darje Harb, da v nekaterih okoljih dijake pridobivajo tudi s kakšno finančno podporo občin, pa ni naletel na odziv.
"Soočanje z nizkim vpisov v kmetijske programe ni zgolj naša težava, s podobnimi vprašanji, kako povečati vpis, se ubadajo tudi v nam podobnih šolah. Dijakom ponujamo sodobne izobraževalne programe, jih na različne načine vabimo k vpisu, a brez širše podpore okolja ne bo šlo. Zdaj opažamo celo, da tudi zanimanja za vpis v program kmetijsko-podjetniški tehnik ni. To lahko pomeni, da izgubimo program, kar bo dolgoročno močno zaznamovalo tukajšnji kmetijski razvoj," meni Harbova, ki dodaja, da imajo v tem šolskem letu 84 dijakov, ki se izobražujejo na različnih kmetijskih smereh. Njen sodelavec Mirko Lovrec: "Poklic kmeta je še vedno premalo cenjen, in to celo na našem kmetijskem območju. Srednje velike kmetije propadajo in nič nam ne bodo pomagale dobre ceste in kolesarske poti, če ob teh ne bodo živeli ljudje. Dejstvo je, da v programih, kjer je treba delati, ni vpisa."
Da bi morda kazalo mlade pritegniti z jasnimi prikazi, koliko obdelovalne zemlje mora imeti družina, ki se ukvarja z zelenjadarstvom, da lahko preživi, in da za mnoge dejavnosti, povezane s kmetijsko pridelavo in kmetijskim šolanjem, ni treba ogromnih hektarjev zemlje, pač pa je dovolj že malo večja ohišnica, meni Anton Leskovar, župan občine Kidričevo. Njegov kolega Anton Butolen, župan Žetal, pa: "Podeželje se še vedno prazni, sami pa tudi še vedno premalo cenimo domačo hrano. Problem slovenskega podeželja je problem slovenske države, ki pa se tega še kar ne zaveda."
Razprave, kako sodelovati, da bi povečali vpis v kmetijske programe, tako ni bilo, kot je ni bilo potem, ko sta Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki je nosilec projekta Sodobna oskrba starejših, in Andreja Potočnik, vodja projekta, ki se po dveh letih to poletje zaključuje, predstavili izredno dobrodošlo pomoč starejšim. Kaže, da bo več kot 50 čakajočih za vključitev v oskrbo zaman čakalo, da jih obiščejo in jim pomagajo zdravstvene delavke, fizioterapevtke in delovne terapevtke, psihologinja in še vsi ostali sodelujoči strokovnjaki. "Strokovno pomoč smo nudili že več kot 200 starejšim, a če ne bo lokalne finančne podpore, bomo z našim delom sredi poletja morali končati. Kaj to pomeni za naše starejše ljudi, ki so prav z našo pomočjo lahko živeli v domačem okolju, je težko napovedovati, a dejstvo je, da so bili za našo pomoč hvaležni tudi svojci in je potreb po tovrstni pomoči vse več," ugotavlja Potočnikova, ki pravi, da bi za nadaljevanje projekta potrebovali letno 160 tisoč evrov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
