(BRANJE) Komu služiti? Dileme policijskega dela v sodobni slovenski družbi

Biti policist je (tudi) v teh časih težko in naporno. Kot (pre)slabo plačani profesionalci krmarijo med nakovalom in kladivom vsakega, ki verjame, da je preko policijske sile najlažje udejanjati slo po oblasti (spomnimo se samo zadnjih nespodobnih izpadov politike v odnosu do prometnega policista na demonstracijah proti vladi). Policisti za uspešno delo potrebujejo zaščito. Še nekaj besed o vlogi policijskih šefov. Policijski šefi, od generalnega direktorja policije do komandirja območne policijske postaje, so garancija policijske profesije

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek
Največ polemik sproža 48. člen zakona, ki v drugem odstavku našteva nove restriktivne in represivne ukrepe, ki bi bili na voljo vladi, ko je govor o boju zoper nalezljive bolezni in okužbe. 
Andrej Petelinšek

Dolgo let nazaj, ko sem bil še akademski vajenec, sem v Gotenici, policijskem vadbenem centru sredi kočevskih gozdov, sodeloval na usposabljanju komandirjev policijskih postaj. Predavatelj je bil tudi danes znan vladni funkcionar, ki je slušateljem postavil enostavno vprašanje: komu služite? Pogovor je razvil v smeri odgovornosti policije do ljudi, lokalne skupnosti, slehernika. Služimo ljudem in ščitimo nemočne, sem na predavanju kot odmev prevedel napis iz ameriških policijskih avtomobilov. Policijski šefi so razpravljali o odgovornosti, ki jo imajo do prebivalcev in do oblasti, in iskali odgovore, kako krmariti med Scilo in Karibdo. Kako služiti dvema gospodarjema - ljudem in oblasti - in se izogibati nevarnostim pristranosti? Če policisti služijo zgolj enemu gospodarju, so na slabšem vedno ljudje in nikoli oblast.
Kako dobro opravljati policijsko delo, je bilo v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih vedno aktualno vprašanje. V iskanju odgovora je policija doživela mnogo sprememb, sprejetih je bilo veliko ukrepov. Omeniti velja dva - prepoved članstva v politični stranki in zagotovitev strokovne avtonomije policije. Prepoved članstva policistov v politični stranki seveda ne pomeni, da med njimi ne najdemo različnih političnih prepričanj, vendar je prepoved varovalka pred pajdašenjem z zgolj eno ideologijo. Saj ne, da skušnjave ne bi bile velike. Na skrivaj so policisti koketirali s prav vsemi političnimi opcijami - prenovljenimi socialdemokrati, prerojenimi slovenskimi demokrati, avtoritarnimi nacionalisti, pozabljenimi liberali, vedno novimi prišleki na politični oder. A se mi zdi, da se vedno bolj zavedajo, da to ni njihova skodelica čaja. Z vidika profesionalne avtonomije pa je pomembno, da je policija postala organ v sestavi notranjega ministrstva. Glavni šef policije ni več minister, temveč generalni direktor policije, imenovan za mandatno obdobje. Ker notranji ministri težko prenašajo, da niso tudi prvi policisti v državi, so vsi generalni direktorji policije morali predčasno končati svoj mandat. Ampak to ni težava spolitizirane policije, temveč nedorasle slovenske politike.

Robert Balen
Branko Lobnikar
Robert Balen
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta