Dolgo let nazaj, ko sem bil še akademski vajenec, sem v Gotenici, policijskem vadbenem centru sredi kočevskih gozdov, sodeloval na usposabljanju komandirjev policijskih postaj. Predavatelj je bil tudi danes znan vladni funkcionar, ki je slušateljem postavil enostavno vprašanje: komu služite? Pogovor je razvil v smeri odgovornosti policije do ljudi, lokalne skupnosti, slehernika. Služimo ljudem in ščitimo nemočne, sem na predavanju kot odmev prevedel napis iz ameriških policijskih avtomobilov. Policijski šefi so razpravljali o odgovornosti, ki jo imajo do prebivalcev in do oblasti, in iskali odgovore, kako krmariti med Scilo in Karibdo. Kako služiti dvema gospodarjema - ljudem in oblasti - in se izogibati nevarnostim pristranosti? Če policisti služijo zgolj enemu gospodarju, so na slabšem vedno ljudje in nikoli oblast.
Kako dobro opravljati policijsko delo, je bilo v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih vedno aktualno vprašanje. V iskanju odgovora je policija doživela mnogo sprememb, sprejetih je bilo veliko ukrepov. Omeniti velja dva - prepoved članstva v politični stranki in zagotovitev strokovne avtonomije policije. Prepoved članstva policistov v politični stranki seveda ne pomeni, da med njimi ne najdemo različnih političnih prepričanj, vendar je prepoved varovalka pred pajdašenjem z zgolj eno ideologijo. Saj ne, da skušnjave ne bi bile velike. Na skrivaj so policisti koketirali s prav vsemi političnimi opcijami - prenovljenimi socialdemokrati, prerojenimi slovenskimi demokrati, avtoritarnimi nacionalisti, pozabljenimi liberali, vedno novimi prišleki na politični oder. A se mi zdi, da se vedno bolj zavedajo, da to ni njihova skodelica čaja. Z vidika profesionalne avtonomije pa je pomembno, da je policija postala organ v sestavi notranjega ministrstva. Glavni šef policije ni več minister, temveč generalni direktor policije, imenovan za mandatno obdobje. Ker notranji ministri težko prenašajo, da niso tudi prvi policisti v državi, so vsi generalni direktorji policije morali predčasno končati svoj mandat. Ampak to ni težava spolitizirane policije, temveč nedorasle slovenske politike.
Četudi generalnega direktorja nastavi politika, bi morali ministri in vsi predsedniki razumeti, da ta ni njihova last ali sluga