Štiri paštete, tri žemlje, liter mleka, dve juhi v vrečki in en doručak s pestjo makaronov za nedeljsko kosilo.
Ajmoht, dve pesti riža, ena pest svedrčkov, tri paštete, trije jogurti, konzerva rib, kozarec kislih kumaric, pol kilograma kruha za en teden, v nedeljo sladkani žganci.
Štirje jogurti tik pred rokom, odmerjene pesti zdroba, pasulj v konzervi, ki se z vodo razredči za dva dni, pet rezin klobase in trije zdenka siri. V nedeljo špageti s paradižnikom in ribo.
"Kaj je to za ena dieta?" se je verjetno pojavilo vprašanje večini od vas, ki se prebijate čez te vrstice. Socialna dieta, dragi! Realni, necenzurirani meniji tistih, ki tiho čakajo, da se jesen življenja izteče v večno tišino. Mirka izpod Ptujske gore. Jože iznad Selnice. Mariborčanka Štefka. Le trije izmed 268.000 Slovencev, ki živijo pod pragom revščine. Prvo sem nekaj dni pred pisanjem kolumne vprašala, kaj si želi za prihajajoči rojstni dan. "Da mi enkrat ne bi bilo treba šteti konzerv in bi lahko kdaj povabila na kavo sosedo. Da bi ji lahko ponudila piškote in jih ne bi štela. Da ne bi bila revna."
Revščina je, a jo saniramo s hitrostjo polža na apaurinu
