(BRANJE) Pod mostovi reke Potomac

Jenny sem spoznal pri vhodu v večstanovanjsko stavbo nekje na Floridski aveniji v Washingtonu. Spoznanje je bilo nenadejano. Izkazalo se je namreč, da oba čakava nepremičninsko agentko Sylvio, ki naj bi nama razkazala isto stanovanje. Agencija, ki je stanovanje oddajala in do katere sem se dokopal s pomočjo spletne aplikacije, naju je naredila za rivala.
"Ooooohhh, iz Slovenije. Čudovito!!!," je vpila Jenny na stopnicah pred vhodom v stavbo. Nisem šel v podrobnosti, ali sploh ve, kje je Slovenija. No, saj je niti ni pretirano zanimalo. Približno pet minut je potrebovala, da sem izvedel, da je prodala svojo hišo s štirimi spalnicami, da išče nov dom, da so njeni trije otroci odrasli in da bo oddala desetletno psičko, "ki je je sladka, ampak nabavila sem jo, da bi lahko moji otroci odraščali v družbi živalce in razvili temu primerno empatijo, ampak zdaj želim svobodo in nobene živali, sem pa presenečena, da se nobeden od mojih otrok ni tako navezal na to sladko stvar, da bi jo vzel k sebi". Jennyjino navdušenje je naraščalo z vzpenjanjem proti tretjemu nadstropju."Ne poskakuj, Jenny, to je nekaj desetletij staro dvigalo," sem si mrmral v glavi. "Ogled, ogled!", je zvonko klicala Sylvia, trkala na vrata in jih končno odklenila. V Združenih državah je namreč navada, da so stanovanja, ki se bodo v kratkem sprostila, na ogled že v času, ko jih še zasedajo trenutni najemniki. Ljudje, ki jih dejstvo, da med njihovimi stvarmi tacajo popolni tujci, očitno ne vznemirja. Nazadnje sem tolikšno množico razmetanih tujih spodnjih hlačk videl nekega dodobra zasneženega zimskega dopoldneva v Peredelkinu pri Moskvi, kamor smo se s televizijsko ekipo namenili snemat znano rusko pisateljico. Ki je zaspala in nas zaradi časovno zamaknjenega jutranjega teka pustila čakati pred vrati dobro uro.
"Oh, oh, oh!" je kdo ve zakaj spet vzklikala navdušena Jenny. "Sem pod okno bi sodila tvoja pisalna miza. Kar vidim, kako ustvarjaš!" "Prosim, Jenny?" "Stanovanje je veliko, zakaj ne bi bila kar cimra?" "O, moj bog. Ne, hvala, Jenny." Strah pred nenadejano sostanovalsko srečo in odpor pred skupno pralnico, v kateri bi moral za vsako žehto posebej plačati za vklop pralnega in sušilnega stroja, sta me nekako odvrnila od najema.