Pisati o evropskih volitvah je v tem trenutku precej nesmiselno početje. Zgodile so pred dvema tednoma in v svetu, v katerem se aktualnost in zanimivost merita v urah, če ne celo minutah, je to že zgodovina. Hkrati so se o njih na dolgo in široko razpisali drugi in druge, ki so politične analize precej bolj vešči oziroma vešče kot jaz. Kljub temu se vračam k tej temi, svoje lastne naklonjenosti in averzije puščam absolutno ob strani in se osredotočam na eno samo stvar: na spol.
Najprej se spomnimo predvolilnih soočenj. Njihova podoba je bila radikalno drugačna kot pred enim letom, ko smo izbirali domači parlament. Takrat so v studiih stali praktično sami fantje. Logično, stranke so v glavnem predstavljali tisti, ki jih vodijo, in ti so - z izjemo stranke, ki je solo projekt predsednice in ima njeno ime celo v svojem nazivu - vsi moški.
Podoba soočenj za Evropski parlament je bila radikalno drugačna kot pred enim letom, ko smo izbirali domači parlament. Takrat so v studiih stali praktično sami fantje
