Prejšnji teden so v oddaji Panoptikum (TVS 1) razpravljali o bralnih navadah Slovencev. Ki so po zadnjih raziskovalnih izsledkih porazne. Število prebranih knjig na prebivalca se niža. Gostje v oddaji so razpravljali, zakaj.
Navedli so vrsto razlogov. Vendar ne vseh. Pač zato, ker vsak, ki na takšnem omizju sodeluje, razloži svoje stališče. Ki je vedno tudi stališče stroke, ki ji pripada. In med člani omizja ni bilo niti socialnega ali kulturnega antropologa niti sociologa. Ki bi znala povedati nekaj o širšem družbenem kontekstu nebranja. Ne samo tistem, o katerem sem že pisala. Da je namreč zmanjševanje branja v korelaciji z upadanjem abstraktnega mišljenja. Ki skupaj z branjem izginja. Ali pa je manj branja način, kako kapital nadzoruje podrejene.
Slovenci nimajo časa brati, ker morajo gojiti medsebojne odnose
