Pandemija koronavirusa je močno vplivala na naše življenje, delo in interakcijo ter celo na to, kako vidi- mo prihodnost. Začela se je kot zdravstvena kriza, nato pa je povzročila tudi globalno recesijo s posledicami za številne sektorje, vključno s kmetijstvom in živilsko industrijo. Prehranska varnost je ogrožena po vsem svetu in številni so brez najosnovnejše dobrine - hrane. Zagotavljanje varne in hranljive hrane ostaja bistveni del odziva na pandemijo koronavirusa, zlasti za revne in ranljive skupnosti. Po svetu je lačnih skoraj 690 milijonov ljudi, deset milijonov več kot leta 2019. Ta številka bi se zaradi pandemije lahko še povečala za dodatnih 83 do 132 milijonov.
Dejstvo je, da se naš način proizvodnje in uživanja hrane ne more nadaljevati. V EU več kot deset odstotkov emisij toplogrednih plinov povzroči kmetijstvo
Dejstvo je, da se naš način proizvodnje in uživanja hrane ne more nadaljevati. V EU več kot deset odstotkov emisij toplogrednih plinov povzroči kmetijstvo. Naš način proizvodnje hrane dejansko uničuje naš planet in ekosisteme. Smo neučinkoviti in neetični, saj zavržemo petino hrane, ki jo proizvedemo, hkrati pa si 36 milijonov državljank in državljanov EU ne more vsak dan privoščiti kakovostnega obroka. Stroški zdravstvenega varstva se kar naprej povečujejo, saj ima več kot 50 odstotkov odraslih v EU čezmerno telesno težo. Tu ni logike. Nujno potrebujemo spremembe. Predvsem pa si jih moramo želeti.
Komisija Ursule von der Leyen si že od začetka prizadeva za spremembe in za spreminjanje izzivov v priložnosti. V okviru evropskega zelenega dogovora smo sprejeli strategijo "od vil do vilic" kot vodilo za prihodnost. Gre za transformacijski program za izgradnjo trajnostnih prehranskih sistemov, ki priznava neločljivo povezanost zdravih ljudi, zdravih družb in zdravega planeta. Trajnostni prehranski sistem mora zagotoviti, da je zdrava hrana na voljo in cenovno dostopna vsem, ne glede na okoliščine, kar mora veljati tako v nekriznih kot v kriznih časih.
Evropa mora pri tem s svojo ambicioznostjo in odločnostjo prevzeti vodilno vlogo. S strategijo "od vil do vilic" smo začrtali jasne usmeritve za prihodnost z ambicioznimi in konkretnimi cilji za preoblikovanje prehranskega sistema EU. Do leta 2030 želimo zmanjšati uporabo pesticidov in antimikrobikov ter izgubo hranil za 50 odstotkov, delež ekološkega kmetijstva pa povišati na 25 odstotkov. Preoblikovali bomo proizvodnjo hrane in jo naredili trajnostno.
Vemo, da si naše državljanke in državljani želijo zdrave in trajnostno pridelane hrane, in poskrbeli bomo, da bodo imeli vedno na voljo take možnosti, hkrati pa jim bomo zagotovili informacije za sprejemanje trajnostnih odločitev glede hrane. Zato bomo poskrbeli za zlahka razumljive oznake na embalaži z informacijami o tem, kako je bila hrana proizvedena, kako je hranljiva in kako vpliva na okolje. Ambiciozni bomo tudi onstran naših meja. Z mednarodnim sodelovanjem, trgovinsko politiko in zelenimi zavezništvi bomo spodbujali bolj trajnostne prakse kmetovanja in ribištva, zmanjšali krčenje gozdov, povečali biotsko raznovrstnost ter izboljšali prehransko varnost.
Ta prehod bo prinesel daljnosežne spremembe. Sicer bo prinesel tudi stroške, vendar jih bomo pomagali financirati. S strategijo "od vil do vilic" želimo pomagati našim kmetom, ribičem in proizvajalcem hrane, da postanejo vodilni na področju trajnostnosti in dobijo pravičen delež ustvarjenih koristi. Ob premagovanju covida-19 moramo s to strategijo hkrati vzpostaviti boljši, močnejši in pravičnejši prehranski sistem. To potrebujeta naša družba in naš planet. Tema letošnjega svetovnega dneva hrane zelo dobro povzema bistvo našega dela: "Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj."
S strategijo "od vil do vilic" kot vodilom bomo tako od zdravega in zelena planeta dobili zdravo in trajnostno proizvedeno hrano. Naše državljanke in državljani ter naš planet si to zaslužijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
