Pravzaprav bi Trumpova kampanja laži lahko postala nova predloga za to, kako propadajoče demokracije (in avtokracije, ki se predstavljajo kot demokracije) izbirajo svoje voditelje v enaindvajsetem stoletju.
Ni mogoče zanikati Trumpovega obvladovanja družbenih omrežij, kjer razglaša predvidljivo polkoherentno, a hkrati čustveno retoriko dvoma o uveljavljenih resnicah, medtem ko svoje nasprotnike blati, svoja dejanja pa napihuje. Ta digitalna črna magija - ki jo vodilne platforme za družabne medije, pa tudi Fox News, ustrezno krepijo zaradi dobička - postaja osrednji element Trumpovega sloga "vodenja". Ker mu priljubljenost še naprej pada, jo lahko poskuša Putin celo posnemati.
Poleg Trumpove metode samopoveličevanja in demokratičnih pretvez se tudi z uporabo propagande brez primere izogiba vsem oblikam odgovornosti. Zagotovo so drugi avtokra- ti na svetu v primerjavi z njim novinci, ko gre za manipulacijo z javnim mnenjem. Turški predsednik Erdo- gan uporablja holograme, da se, tako kot Alah, pojavlja na več shodih hkra- ti. Indijski premier Narendra Modi nosi suknjiče, izdelane po naročilu, na katerih je na črtastem vzorcu napisano njegovo polno ime. In vsi smo že videli fotografije s konji, na katerih je Putin do pasu gol.
Trump pa je vsa ta prizadevanja osramotil s svojim pristopom k propagandi v njeni sodobni, vseobsegajoči obliki "postresnice". Od tega ima korist, pospešil pa je tudi rast politične kulture, v kateri so vsaka razprava, pogovor ali dogodek uokvirjeni s čustvenimi pozivi in popolnoma brez vsakršnih objektivnih informacij. Tu se za zaveso ne skriva čarodej. Trump je mag, ki stoji v središču pozornosti, in nekaj manj kot polovici ameriških volivcev je všeč to, kar vidijo, ali pa imajo raje iluzijo kot resničnost.
Razmislite o Trumpovih uspešnih prizadevanjih, da bi spodkopal hispansko podporo Bidnu. Na Floridi je Trumpu uspelo zapeljati del latinskoameriškega prebivalstva (kot že prej revne belce) z zagotovilom, da je njihovo edino gospodarsko upanje. Ob prepoznavanju vrzeli med progresivno in levo sredino demokratične koalicije je Trumpova kampanja usmerila veliko energije v kubanske in venezuelske emigrante v okrožju Dade in prikazovala turobne upodobitve Bidna kot trojanskega konja za "socializem", ki je zasidral globoko sovraštvo do režimov v Havani in Caracasu.
Čeprav Bidna še vedno podpira večina latinskoameriških volivcev, je Trump uspel prepričati njihov pomemben del z obljubo, da se bo samo on zavzel za kubansko in venezuelsko svobodo. Na splošno je Trump pri belopoltih prebivalcih, zlasti tistih brez univerzitetne izobrazbe, mojstrsko podžgal jezo in nezadovoljstvo - pogosto je tvital izjave, ki so zelo podobne spodbujanju nasilja nad Afroameričani, demokratičnimi politiki in volilnimi uradniki. Z nenehnim "glasnim izgovarjanjem tihega dela" je milijonom belopoltih Američanov dal dovoljenje, da delujejo po svojih najbolj rasističnih in skrajnih vzgibih. Trump je svoje pristaše osvobodil tudi bremena, da bi upoštevali znanstvena dejstva ali celo racionalno razmišljali. Zahvaljujoč Trumpovemu zgledu le v ZDA dvomijo o koristnosti zaščitnih mask za obraz in varnostne razdalje med ljudmi v času pandemije. Samo v Ameriki razumejo potrebne varnostne ukrepe za zaščito sebe in bližnjih kot znak šibkosti ali "socializma". Virus je zanje hkrati "prevara" in resnična grožnja, za katero je odgovorna samo Kitajska.
Nihilizem se je spustil na republiko in Američani ne morejo kriviti nikogar, razen sebe
Seveda so vsi politiki v skušnjavi, da za svoje neuspehe krivijo druge. Sovjetska zveza je svoj očitni propad pripisovala koruptivni želji svojih državljanov po ameriških kavbojkah in jazzu. Namesto da bi se demokrati po volitvah leta 2016 lotili lastnih pomanjkljivosti, so se odločili, da vso krivdo za poraz Hillary Clinton preložijo na Putina in vmešavanje Rusije. Toda ZDA niso uničile Sovjetske zveze; sovjetski sistem se je uničil sam. In Kremelj Trumpa ni izvolil; ameriški volivci so ga.
Letošnji rezultat glasovanja pokaže to osnovno dejstvo jasneje kot kdajkoli prej. Kljub vsem napovedim modrega vala, ki bi zatrl Trumpovo vladavino korupcije, neprimernosti in nesposobnosti, je bil rezultat v nekaterih zveznih državah zelo tesen, njegovi republikanski člani v kongresu pa so preživeli - in celo uspeli - v predstavniškem domu. Izkazalo se je, da je skoraj polovica ameriške javnosti bolj naklonjena Trumpovemu razdeljevalnemu, nedemokratičnemu slogu kot Bidnovim pozivom k pristojnostim, izkušnjam in spodobnosti.
Francoski jezikoslovni filozof Jean Baudrillard je leta 1986, ko je pisal o Ameriki, opisal nekakšno "hiperrealnost", v kateri mit, performans in simulacija postanejo neločljivi od resničnega sveta. Trumpova domiselna, nostalgična vizija, kako narediti Ameriko "spet veliko", se opira ravno na tovrstni epistemični propad. Trump je kralj hiperrealne "postresnice", ki priča v prid svetu, v katerem so njegovi privrženci žrtve različnih zarot in hudobnih načrtov njihovega načina življenja, pred katerimi jih lahko reši le Trump.
Vsak ima seveda svoje temne želje, vendar večina od nas nikoli ne bi delovala po njihovih načelih. Takšna zadržanost je nedvomno pomembna značilnost civiliziranega človeka. Toda Trump je zdaj na desetine milijonov Američanov prepričal, da sprejmejo svoje notranje demone - resnica, spodobnost in demokracija naj bodo prekleti. Nihilizem se je spustil na republiko in Američani ne morejo kriviti nikogar, razen sebe.
*Narejen v ZDA
Obiščite spletno stran brez oglasov.
