(GLOBALNA ARENA) Kakšna je prihodnost širitve EU? Kdo bo, realno, še sprejet?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Skopje
Skopje
Profimedia
Ob pogledu na sedanje kandidatke za pridružitev EU bi se morali najprej spomniti na njeno peto širitev, ki je potekala med letoma 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija) in 2007 (Bolgarija in Romunija). Kljub različnim pomanjkljivostim je bila ta širitev precej uspešna, kar zadeva prizadevanja, da bi nove članice postale bolj "evropske" in v skladu z zahodnimi standardi. Toda širitev je bila izpeljana prehitro: vanjo je bilo vključenih preveč držav, za katere so mnogi rekli, da jih EU ne more sprejeti brez zapletov. In tudi te države same se morda niso popolnoma zavedale posledic koraka, ki so se ga odločile narediti.

V nadaljevanju preberite: 

- Katere zdajšnje države kandidatke imajo največ možnosti, da se pridružijo Evropski uniji in zakaj.  

- Ali naj se EU "širi" ali "poglablja".

- Koliko članic bo EU imela na koncu širitve, kdaj bo to in zakaj ni več toliko navdušenja za integracijo?    
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta