Skoraj natančno mesec dni je minilo, odkar sem v Večeru komentiral prvi paket ukrepov, ki jih je Vlada RS sprejela za blažitev posledic epidemije koronavirusa. Že takrat se je kazala velika potreba po naslednjem koraku, ki bo za razliko od predhodnega, bolj usmerjen v likvidnostno podporo gospodarstvu. Prejšnji teden sta luč sveta končno zagledala dva predloga zakonov. Oba imata dolgo ime.
Prvi se imenuje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstva in in se v celoti nanaša na spremembe zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki je sicer v veljavi že od 10. aprila 2020 naprej. Vsebinsko gre za pojasnitev nekaterih nedorečenosti osnovnega zakona ter dodatnemu zajetju nekaterih prezrtih skupin prebivalstva in gospodarstva ali pa problematike. Gre za humanitarne in invalidske organizacije, poklicna zavarovanja, izredne študente ter druge ranljive skupine, ki jim država namenja solidarnostno pomoč. Kar se podjetij tiče podjetij, zakon uvaja tako imenovani "začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19", ki ga je z 19. marcem vpeljala Evropska komisija in s katerim natančno določa upravičence za državno pomoč, ceno te pomoči in kriterije za določitev višine te pomoči, ki je zdaj limitirana na 10 odstotkov prihodkov v letu 2019 ali letnega stroška dela v tem letu, vendar maksimalno 800 tisoč evrov (z nekaterimi izjemami za velika podjetja). Država je s tem zakonom mimogrede izkoristila priložnost za ureditev problematike nakopičene odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih in rešitvi tega problema namenila dodatnih 7,8 milijona evrov ter poskrbela za to, da bo gradnja objektov malce hitrejša, zato je tudi zaostrila kriterije, ki jih morajo izpolnjevati nevladne organizacije za varstvo okolja. Ali je to dobro ali ne, ne vem. Prav tako je posegla na trg turističnih potovanj, kjer se bodo potrošniki, ki so vplačali turistične aranžmaje, ki zaradi objektivnih okoliščin niso bili izvedeni, morali zadovoljiti bodisi z vrednotnico, ki jo bo izdal organizator potovanja, bodisi z 12-mesečnim čakanjem na vračilo denarja s strani organizatorja aranžmaja.
Vem, da se bodo oglasili številni, ki razmišljajo, da pač naj država poskrbi za ljudi in eventualno še za državna podjetja, za ostala pa že morajo poskrbeti lastniki, sicer pač naj propadejo
Kot bi vsem bolnišnicam dali navodilo, da naj med okuženimi in obolelimi zdravijo le krepke in sicer zdrave ljudi, tistim, ki so pa že sicer bolehni, pa naj pomaga dobri bog
