(KOMENTAR) Ribe v šampanjcu

Skrivnostni sestanek se je odvil pred tednom dni v Umagu, je poročal puljski dnevnik Glas Istre. Več hrvaških istrskih ribičev se je tam za zaprtimi vrati in na neformalnem sestanku srečalo s hrvaško ministrico za kmetijstvo Marijo Vučković in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Grlićem Radmanom.

Čeprav so se ribiči zavezali k molčečnost, je več hrvaških medijev konec tedna poročalo o vsebini pogovorov. Ministra sta jih obvestila, da bodo kmalu smeli v ribolov tudi v slovensko teritorialno morje do Kopra, slovenski pa v hrvaško do Umaga. Na hrvaškem ministrstvu za kmetijstvo so v odgovoru portalu Morski.hr zapisali, da so želeli najti tudi način, kako ustaviti slovensko kaznovanje hrvaških ribičev, predvsem v slovenskem delu Piranskega zaliva.

Ali tiha diplomacija med državama žanje prve plodove? O tihi diplomaciji je na Otočcu po sestanku s slovenskim premierjem Janezom Janšo novembra lani govoril njegov hrvaški kolega Andrej Plenković. Z njo želijo "rešiti vsa odprta vprašanja", med katerimi je zanj "najpomembnejše vprašanje meje". Slovenska stran je veliko bolj skopa. Na vprašanje STA o dogovoru, ki je prišel na dan v Umagu, je slovensko zunanje ministrstvo včeraj odgovorilo le, da "vlada s sosednjo Hrvaško krepi dialog in ga bo tudi v prihodnje". Niti tega niso povedali, ali gre za del tihe diplomacije, ali se pristojni ministri tudi kaj pogovarjajo s slovenskimi ribiči, jim je domnevni dogovor všeč ali ne.

Spomnimo, da bi po neizvajanem Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops) iz leta 2001 slovenski ribiči smeli loviti celo do Vrsarja, hrvaški pa do Ankarana. Ta ureditev je bila potrjena v pogajalskem poglavju o pridruževanju Hrvaške EU. Tedaj, leta 2011, je slovenski kmetijski minister Dejan Židan ocenil, da so "zgodovinske pravice slovenskih ribičev na morju postale del evropskega pravnega reda". In da so jim celo izposlovali refundacijo izpada pričakovanih dohodkov. Evropski ribiških sklad da jih plača 75 odstotkov, preostanek slovenska vlada. Pričakovali so namreč, da bo pravica do ribolova slovenskih ribičev po hrvaškem morju spet zaživela šele z arbitražo o meji.

Arbitražno sodišče je odločbo izdalo leta 2017. Hrvaška ji od tedaj ostro nasprotuje oziroma je zavoljo domnevne "kontaminiranosti" sploh noče priznati. Tudi dogovor, razkrit v Umagu, kaže, da Hrvaška še spodkopava arbitražo. Sicer bi svoje ribiče obvestila, da lahko lovijo do Ankarana, slovenski pa pač do Vrsarja. Še en moment je poveden. Če so ob pogajanjih za vstop Hrvaške v EU hrvaški istrski ribiči znoreli, ker bo del pridružitvene pogodbe Sops, so se v desetletju razmere v severnem Jadranu spremenile. Sedaj jim je z instinktom piranje všeč, če bodo "nekaznovano" lovili tudi v slovenskem morju. Očitno je v teh letih slovensko morsko ribištvo skoraj izumrlo in se je ribji fond obnovil, v hrvaškem morju pa ga je zavoljo pretiranega izlova vse manj.

Bo torej po odstopu Slovenije od sporazuma o meji Drnovšek-Račan na Brionih leta 2005 in o sporazumu na Bledu o izogibanju incidentov Hrvaška še tretjič odpirala šampanjec? Hm, v obeh omenjenih letih je bil premier Janša, v Zagrebu pa je vladala HDZ iz iste evropske politične družine kot SDS. Zdaj je spet in natanko tako.