(KONTRA) Je dobro, da bi se otroci cepili proti covidu-19?

Že nekaj tednov po tem, ko je bil znan genom novega koronavirusa, ki se je s Kitajskega bliskovito razširil po vsem svetu in dobil ime SARS-CoV-2, so raziskovalci skorajda istočasno razvili več cepiv in jih kmalu pričeli preizkušati v kliničnih raziskavah. Ko so bili objavljeni prvi podatki glede imunogenosti, varnosti in učinkovitosti cepiv - ki so na velikem številu preiskovancev pokazali, da so cepiva varna, da vzbudijo dober imunski odziv ter da so učinkovita pri preprečevanju okužbe, so regulatorne agencije odobrile njihovo uporabo. Glede na globalno širjenje koronavirusa in veliko število okužb, hospitalizacij in smrti, ki jih povzroča, je bil tak napor raziskovalcev na mestu. Zaradi znanstvenega napredka v razvoju cepiv, ki smo mu bili priča v zadnjih desetletjih, in pojava novih tehnologij smo v zelo kratkem času dobili cepiva, narejena na različnih principih, od klasičnih inaktiviranih preko proteinskih do tistih, ki uporabljajo informacijsko RNK (mRNK) in adenovirusne vektorje.

Uporaba cepiv je bila odobrena za tiste starostne skupine prebivalstva, pri katerih so bila cepiva v kliničnih raziskavah preizkušena – pri večini cepiv je šlo za odrasle, le mRNK-cepivo enega proizvajalca so že v prvih raziskavah preizkušali na ljudeh, starih 16 let in več, in je bila posledično uporaba odobrena že od omenjene starosti naprej. Ker je covid-19 svoj krvavi davek terjal predvsem pri starejšem delu prebivalstva in nekaterih kroničnih bolnikih, so bile omenjene skupine prebivalstva povsod cepljene prednostno. Sedaj, ko je cepiva dovolj in so ponekod odrasli precepljeni že v zelo visokem deležu, se, posebno ob začetku novega šolskega leta, poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno proti covidu-19 cepiti tudi otroke.

Dosedaj je bila objavljena edino raziskava mRNK-cepiva pri otrocih, starih od 12 do 15 let, ki je pokazala, da je cepivo varno, vzbudi imunski odziv in cepljenega zelo dobro zaščiti pred okužbo. Trenutno poteka več raziskav omenjenega in drugih cepiv proti covidu-19, v katere so vključeni otroci, stari od šest mesecev oziroma od šest let naprej. Prvi rezultati večine omenjenih študij, ki bodo sicer trajale dve leti, bodo predvidoma objavljeni še letos.

V Izraelu, ZDA in tudi nekaterih drugih državah so že pričeli cepiti otroke, stare 12 let in več. Ker je bil interes za cepljenje velik in so v kratkem času cepili veliko mladostnikov, so ob zelo dobrem spremljanju ugotovili, da lahko po cepljenju pride tudi do nekaterih zelo redkih neželenih učinkov, ki jih izvirna raziskava, opravljena na več kot 1100 preiskovancih, ni zaznala: kmalu po začetku cepljenja so poročali o primerih vnetja srčne mišice, ki se je praviloma pojavilo nekaj dni po drugem odmerku mRNK-cepiva. Bolezen se kaže z bolečino za prsnico, ki jo pogosto spremljajo tudi laboratorijski in slikovni znaki vnetja srčne mišice, težave pa izzvenijo v nekaj dneh. Ocenjena pojavnost vnetja srčne mišice pri fantih, starih od 12 do 17 let, je bila 66 primerov na milijon cepljenih, pri dekletih je bila nekajkrat nižja. A pri tem ne smemo pozabiti, da se vnetje srčne mišice pojavi tudi ob prebolevanju covida-19 - raziskovalci iz ZDA so primerjali pogostnost vnetja srčne mišice pri mladostnikih in mladih odraslih ob prebolevanju covida-19 in po cepljenju. Ugotovili so, da je verjetnost vnetja srčne mišice ob prebolevanju covida-19 v starostni skupini od 12 do 17 let šestkrat večja kot po cepljenju proti omenjeni bolezni.

Od začetka pandemije je veljalo, da koronavirus manj pogosto prizadene otroke. S pojavom različice delta, ki je precej bolj nalezljiva, pa se je povečalo število okužb tudi med otroki in omenjena različica je daleč najbolj razširjena tudi pri nas. V ZDA poročajo o naraščanju okužb med otroki, predvsem pri mladostnikih, starih od 12 do 17 let, in pri mlajših od pet let. A kljub tej novi, bolj kužni različici v ameriških zveznih državah z visoko precepljenostjo otroci manj pogosto zbolevajo za covidom-19, poleg tega podatki kažejo, da je pri cepljenih mladostnikih, starih od 12 do 17 let, tveganje za sprejem v bolnišnico zaradi covida-19 desetkrat manjše kot pri enako starih necepljenih vrstnikih.

V zadnjem letu in pol smo videli, kako hude so psihološke posledice zaprtja šol in kakšne težave tako učiteljem kot otrokom in njihovim družinam povzroča šolanje na daljavo. Zato sta na mestu odločitev in odločenost, da šole ostanejo odprte za vsako ceno. Za to pa se je treba potruditi: vsekakor je smiselno upoštevati vse splošne ukrepe za preprečevanje okužb, od nošenja mask, prezračevanja prostorov, rednega razkuževanja in testiranja. Poleg tega je treba biti pozoren na bolezenske znake in v primeru njihovega pojava ostati doma ter opraviti testiranje.

Glede na dokazano učinkovitost bi bilo smiselno proti covidu-19 cepiti tudi mladostnike od 12 do 17 let, predvsem tiste z določenimi osnovnimi boleznimi, ki jih okužba posebej ogroža, in tiste, ki imajo doma posebej ogrožene družinske člane. S cepljenjem čim večjega števila mladostnikov bi šola postala precej bolj varno okolje, zmanjšalo bi se breme rednega testiranja. Ob velikem deležu zaščitenih ljudi se tudi potencialni primeri okužb ne bi razširili in celih razredov ne bi bilo treba pošiljati v karanteno, pač pa bi se pouk lahko nemoteno nadaljeval. Šole bi tako koronavirusu navkljub v največji možni meri lahko varno in normalno delovale.