Do začetka novega študijskega leta je ostal manj kot mesec in pol, in v luči odločitve ministrstva za izobraževanje o vrnitvi učencev in dijakov v osnovne in srednje šole se zastavlja vprašanje, kako bo jeseni potekal študijski proces na Univerzi v Mariboru. Fizično v predavalnicah, kot pred pojavom koronavirusa, na daljavo ali kot kombinacija enega in drugega? Ob navedenih vprašanjih je zdaj pravi trenutek za razmislek o izkušnjah s to obliko študija v minulih mesecih in njegovih posledicah za prihodnost izobraževanja na terciarni ravni.
Kmalu po razglasitvi epidemije se je v javnosti razvila živahna razprava o posledicah izobraževanja na daljavo, predvsem glede doseganja učnih ciljev, kakovosti pridobljenega znanja ter psiholoških in socialnih vidikov nove realnosti, pri čemer pa se je večinoma omejila na primarno in sekundarno raven izobraževanja. Pri tem so pomembno vlogo odigrali starši šoloobveznih otrok, ki so se dobesedno čez noč znašli v vlogi domačih učiteljev, motivatorjev ali računalnikarjev. Univerze so ostale bolj v ozadju oziroma so bile razprave omejene na ozke strokovne kroge. Prav zato je nastal vtis, da fizično zaprtje univerz ne pomeni posebne težave.
Posebno skrb vzbujajoč vidik koronakrize je suspenz akademske skupnosti in spodkopavanje že tako krhke demokracije na univerzi
Obiščite spletno stran brez oglasov.
