Kurzu podati roko

Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so odlični. Državi imata reden in razvejan dialog na politični in delovni ravni. Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije in njena največja naložbenica.
Kancler Sebastian Kurz prihaja jutri na obisk k prijateljem. Pa vendar je med državama nekaj odprtih tem že od naše osamosvojitve naprej. Nekaj sta jih dodali migrantska in zdravstvena kriza. Letos mineva sto let od koroškega plebiscita. Večina koroških Slovencev je bila prisiljena v asimilacijo, še posebej hud teror so morali trpeti pod nacizmom. Po drugi vojni so si morali zajamčene pravice iz Avstrijske državne pogodbe, brez katere ne bi bilo neodvisnosti druge republike, tako rekoč vsako posebej izboriti. Te napore morajo vlagati še danes. Morda pa jih bo Kurz v Ljubljani le razveselil z napovedjo kakšnega konkretnega "plebiscitnega daru".
A bolj gotovo je, da bo gostitelju, premieru Janezu Janši, predstavil ponavljajočo se zahtevo po ustavnopravnem priznanju nemško govoreče skupnosti. Eden od glavnih tvorcev kulturnega sporazuma med državama Ivo Vajgl meni, da bi Slovenija morala odgovoriti suvereno. Namreč v smislu, da take avtohtone manjšine v Sloveniji ni in da v Avstriji to vedo. Vprašanje je v dobrososedskem in evropskem duhu že rešeno prav s kulturnim sporazumom iz leta 2001. Ta stranema omogoča, da uresničita želje pripadnikov etničnih manjšin, ki živijo zunaj tradicionalnega oziroma avtohtonega naselitvenega območja. Če Avstrija teh možnosti ni uresničila, naj zasluge pripiše sebi. Te zahteve so po Vajglovem mnenju v največji meri plod notranjepolitičnih razmer pri severnih sosedih, ko tudi resni in zmerni politiki sprožijo takšna vprašanja, da vzamejo vetra iz jader kakšnim skrajnim desničarskim nemškonacionalcem.