Ko je izbruhnil covid-19, so nekateri začeli napovedovati, da bo virus ponovno vzpostavil spoštovanje do znanosti, racionalnosti in stroke in na splošno odplaknil šarlatane in mešetarje neumnosti in laži na vseh področjih, od antivaxxerjev do zanikovalcev podnebnih sprememb in seveda populistov. Luč na koncu tunela.
Populisti so zanimiv primer. Kot vse druge jih je kriza zasačila s spuščenimi hlačami, čeprav tega, za razliko od večine drugih, nikoli ne bodo priznali. Poleg tega so se znašli in v krizi začutili priložnost. Ne govorim o nepoboljšljivem optimizmu, ampak o namerah, da se na lokomotivi, ki leti iz tirnic, še hitreje pritisne na plin. Pandemija je pomembno vplivala na vse štiri stebre populistične paradigme, na strah, sovražnike, krivce in nerazum.
Glede strahu gre virus populistom zelo na roke. Prestrašeni smo vsi, ne glede na civilizacijski svetovni nazor in politično prepričanje. Ni presenečenje, da so med nami tudi tisti, ki so v trepetanju pred to zoprno nadlogo padli na finto lažne izbire med zdravjem in varnostjo na eni strani in svobodo in demokracijo na drugi. Pri tem seveda ne mislim na nekatere ukrepe, ki so jih v odgovoru na krizo uvedle skoraj vse države na svetu, ki začasno omejujejo ali ukinjajo nekatere pravice in svoboščine. Takšne ukrepe predvideva večina ustavnih ureditev in so v skladu z mednarodnimi standardi, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, dokler so upravičeni, sorazmerni in časovno omejeni. To je predvsem za skrb, da se pod plaščem boja proti virusu včasih skrivajo namere o trajnejših odpravah demokratičnih pravic, svoboščin in varovalk, od parlamentarnega nadzora, medijev do civilne družbe. Voda na mlin izkoriščanju in zlorabi upravičene zaskrbljenosti ljudi za uvajanje vprašljivih ukrepov so bili tudi pozivi tistih politikov in strokovnjakov, ki so, morda celo dobronamerno, pozivali ne le k previdnosti in odgovornosti, ampak k paniki. Pri tej gre, po definiciji, za stanje, v katerem je strah tako močan, da prevlada nad razumom. Racionalnost, podrejena strahu, pa ni le najslabši možni odgovor na zdravstveno krizo, ampak tudi najlepše darilo tistim, ki skušajo ljudi prepričati, da morajo zaradi zdravja žrtvovati imunski sistem demokracije.
Populistična politična paradigma ne predvideva odgovornosti za lastna dejanja, grehe in napake