Nič več ne bo, kot je bilo. Oliver Bogatinov, novi športni direktor nogometašev Maribora, ni bil ne prvi ne zadnji, ki se je s temi besedami uzrl v življenje med koronakrizo in po njej, jih je pa potrdil, še preden jih je izrekel. Inavguracija novega prvega kadrovika vijoličastih, prva po 13 letih, bi bila v običajnih razmerah dogodek, ki bi v Ljudski vrt privabil množico novinarjev, odprl številna vprašanja in mobiliziral navijače, a ukrepi za preprečevanje širitve virusa covid-19 so ga zreducirali le na nekoliko obširnejše sporočilo za javnost. Lokalni, mariborski je le eden v množici primerov, ki pričajo, da se športni svet vrti na drugačnih obratih. Če odštejemo gladiatorje v Belorusiji in Nikaragvi, ki kljub pandemiji vztrajajo na tekmovališčih, ima vsak športnik, klub, organizacija, zveza v času koronavirusa svojo zgodbo in svoje skrbi.
Kar velja za lokalnega orodjarja, frizerja ali cvetličarja, velja tudi za FC Barcelono