Beograd, Podgorica, Priština, Sarajevo, Skopje, Tirana – to je šest glavnih mest Zahodnega Balkana, ki so v središču Evrope, vendar potovanje in trgovanje med njimi in v druge prestolnice Evrope traja dvakrat dlje kot med dosti bolj oddaljenimi mesti. Povezanost je ključnega pomena za življenje ljudi, za podjetja in gospodarstva v regiji, sploh zdaj, ko je treba po pandemiji covida-19 spodbuditi okrevanje. Poleg tega je treba hitreje premostiti razliko v gospodarskem razvoju med to regijo in EU, s čimer se bo pospešil tudi proces vključevanja teh držav v EU.
To so glavni razlogi, zaradi katerih je Evropska komisija nedavno predstavila obsežen gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan. Ta načrt predvideva mobilizacijo do devet milijard evrov za vodilne naložbene pobude na področju prometa, energije ter zelenega in digitalnega prehoda za doseganje dolgoročne rasti in ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega naj bi se z novim jamstvenim instrumentom za Zahodni Balkan povečala naložbena zmogljivost regije s ciljem povečanja naložb v višini do 20 milijard evrov. Zahodni Balkan potrebuje boljšo povezanost tako po cesti in železnici, ki povezujeta glavna mesta med seboj in z Evropsko unijo, kot tudi z ultrahitrim širokopasovnim internetom. Trdno sem prepričan, da bo to močno in neposredno spodbudilo trgovino in naložbe ter tako pomagalo ustvariti trdna tržna gospodarstva. S pomočjo malim in srednjim podjetjem, zagonskim podjetjem ter raziskovalnim in razvojnim industrijam nudimo tudi sodelovanje pri oblikovanju gospodarstva, temelječega na znanju. Ta gospodarstva morajo delovati tudi za ljudi; obravnavati je treba problem neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter potrebami trga dela, beg možganov pa se mora spremeniti v kroženje možganov, zlasti med mladimi.
Načrt uvaja tudi zeleno agendo za Zahodni Balkan. Zeleni in digitalni prehod sta prednostni nalogi EU za lastno okrevanje, zato želimo regijo podpreti v skladu z razmerami na terenu, da bi se spoprijela s problemom onesnaževanja in hkrati ustvarila trajnostne poslovne priložnosti v vseh gospodarstvih. Velik poudarek bo na razogljičenju, čisti energiji, čistejšem okolju in digitalni preobrazbi, vključno z uvedbo ultrahitrega širokopasovnega interneta.
Pri hitrem opuščanju premoga je poleg obnovljivih virov energije izredno pomembna tudi prehodna vloga plina. S postopnim opuščanjem premoga bi se lahko v veliki meri hitro zmanjšalo tveganje za javno zdravje. Na Zahodni Balkan želimo dovajati plin, da bi zagotovili raznolikost in zmanjšali odvisnost, na tej podlagi pa bi lahko gradili dolgoročne podnebno nevtralne rešitve, kot je vodik. Mednarodne finančne institucije so pripravljene podpreti naš ambiciozen načrt. Ta podpora bo ključnega pomena za čim večji izkoristek ogromnega potenciala regije, da se državljanom in gospodarstvom zagotovijo največje koristi.
Komisija si z gospodarskim in naložbenim načrtom prizadeva tudi za okrepitev regionalne razsežnosti našega sodelovanja. Regionalno gospodarsko povezovanje šestih partneric ni ovinek na evropski poti, temveč gospodarska priložnost za ustvarjanje rasti, premagovanje gospodarske krize, povezane s pandemijo covida-19, posodobitev gospodarstev v skladu s prednostnimi nalogami EU in njihovo približevanje notranjemu trgu EU.
Gospodarski in naložbeni načrt je tesno povezan z reformami. Reforme, zlasti na področju pravne države, ostajajo v središču procesa širitve in so potrebne tudi kot podpora temu načrtu, saj krepijo zaupanje podjetij in ustvarjajo boljše naložbeno okolje.
Komisija je skupaj z načrtom sprejela tudi širitveni sveženj 2020, v katerem je ocenila izvajanje temeljnih reform na Zahodnem Balkanu ter predstavila priporočila in smernice za naslednje korake naših partneric. Njihovo dinamično izvajanje bo prineslo dolgotrajne rezultate in pospešilo napredek partneric na poti k EU.
Prihodnost Zahodnega Balkana je v Evropski uniji. Vse od začetka mandata te komisije je jasno, da je Zahodni Balkan ena od naših prednostnih nalog. Neutrudno si prizadevamo, da bi se regija čim bolj in čim hitreje približala EU, pri tem pa želimo doseči tri cilje: oživiti proces širitve, začeti pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo ter pospešiti gospodarsko zbliževanje z EU.
V zvezi s prvima dvema ciljema je bil dosežen pomemben napredek: metodologija širitve je bila revidirana in države članice so sprejele odločitev, da na podlagi predloga revidirane metodologije začnejo pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. To dokazuje, da EU podpira svoje partnerice in izpolnjuje svoje obljube. Regiji smo med izbruhom covida-19 zagotovili nujno in neprimerljivo podporo, vključno z nujno medicinsko pomočjo in finančnim svežnjem v višini 3,3 milijarde evrov za reševanje neposrednih posledic pandemije.
Novi načrt je tretji steber mojega pristopa. Z njim se bosta podprla dolgoročnejše socialno-ekonomsko okrevanje regije in konvergenca z EU, povečala sodelovanje in trgovina znotraj regije, sprostil pa se bo tudi neizkoriščen gospodarski potencial regije. Pomembno je tudi, da bo načrt regijo utrdil kot naložbeno središče za evropska podjetja, da bo postala vidnejša za vlagatelje, ki si prizadevajo zmanjšati oddaljenost od trgov EU in diverzificirati oskrbo.
Nedavno sem bil na obisku na Zahodnem Balkanu, kjer sem našim partnericam osebno predstavil gospodarski in naložbeni načrt ter letne ocene. Vesel sem, da so podprle naložbeni načrt ter se jasno zavezale k reformam in sodelovanju. Skupaj si bomo prizadevali za to, da bi že v naslednjih petih letih ustvarili novo gospodarsko in socialno okolje.
