(POGLED) Božič je tu. Lahko naredim kaj, da bomo lažje živeli?

Mateja Kožuh Novak
21.12.2021 05:00

Kar slabo mi je od vseh oglasov in polizanih filmov, ki zlorabljajo naše najbolj intimne občutke. Ne maram hoditi v trgovine, polne cenenega okrasja, ki pomeni dejansko velik doprinos k onesnaževanju našega okolja. Se tudi vam to dogaja? Lahko stopimo korak nazaj?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Foto: Robert BALEN

Dve stoletji nazaj se je večina prebivalstva sveta soočala z ekstremno revščino. Tedaj se je to zdelo neizogibno, piše Max Rosener v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije. Od tedaj je svet naredil velik korak naprej v preprečevanju revščine. In vendar se danes še vedno vsak deseti prebivalec sveta sooča z ekstremno revščino, to pa je en ameriški dolar na dan (USD = 0,85 evra). Danes živijo najrevnejši ljudje v deželah, ki ekonomsko ne napredujejo ali celo nazadujejo. Nazadovanje najrevnejših držav je danes vodilni problem sveta, trdi avtor. Klimatske spremembe prinašajo še večje nazadovanje. Bogata manjšina se bo znala prilagoditi, revne bodo pa klimatske spremembe potisnile v še hujšo revščino.

Meja revščine je različna od države do države. V najbolj razvitih deželah je manj kot 25,5 evra dnevno ali manj kot 765 evrov na mesec. 85 odstotkov svetovnega prebivalstva živi z manj, kot je ta mesečni znesek. Primerjava držav po odstotku prebivalstva, ki ima manj kot 5,5 dolarja dnevno ali manj kot 140 evrov mesečno, kaže, kako velike so razlike na svetu. Razlike so velike že v Evropi. Slovenija sodi med najbolj razvite z manj kot enim odstotkom prebivalstva s tako nizkim dohodkom. A že nam bližnja Albanija ima 34 odstotkov tako revnih prebivalcev, Kosovo 24 odstotkov, Makedonija 18 odstotkov, Romunija 11 odstotkov in najrevnejša v Evropi, Gruzija, 42 odstotkov. Najrevnejše države so v Afriki. Somalija ima 98 odstotkov prebivalstva z manj kot 140 evri mesečnega dohodka. V Indiji, ki pošilja satelite v vesolje, živi 87 odstotkov prebivalstva z manjšim dohodkom od tega zneska. Se kdaj vprašate, kako ljudje živijo s takimi dohodki? In prav na te ljudi, ki bežijo iz revščine, prežijo mednarodni tihotapci ljudi. Od tega, da jim poberejo vse, kar so napraskali, da bi prišli v bolj urejen svet, do tega, da pobirajo otrokom in mladostnikom ledvice in druge organe ter potiskajo mlade ženske in moške v spolno suženjstvo.

Foto: Andrej PETELINŠEK

Andrej Petelinsek

Združeni narodi so se zavezali, da bo do leta 2030 s sveta izginila ekstremna revščina. Najnovejše napovedi kažejo, da bo leta 2030 na svetu še vedno 500 milijonov ljudi ekstremno revnih. Svet in država sta tako kot družina povezani celoti. Prihajajo spremembe, ki nas bodo prisilile, da bomo sodelovali, če bomo hoteli preživeti.

Zakaj nastajajo vojne po svetu? Zaradi sle po dobičku. Države proizvajalke orožja sprožajo vojne kar se da daleč od njih. Izkoriščajo človeške stiske, zlorabljajo vero, pripadnost, kulturo, da spravijo ljudi v medsebojne konflikte. Ali imamo pravico odklanjati begunce iz zlorabljanih dežel? Sram me je, tudi mi smo del pokvarjene družbe. Enako delajo bogate manjšine s pomočjo skorumpiranih politikov v vseh državah. Zlorabljajo najbolj intimne človekove potrebe, našo duhovno, čustveno, spolno pripadnost, naše občutke manjvrednosti in zapostavljenosti. Kako se bomo temu uprli?

Božič je pri nas že zdavnaj presegel verski pomen. V vseh nas, vernih in nevernih, je postal intimen družinski praznik, ko se srečujemo vse generacije in skušamo vsaj za kratek čas pozabiti na razlike, ki nas ločujejo. Le poglejte, kako ta praznik in nas z njim vred zlorabljajo trgovci z novci! Kar slabo mi je od vseh oglasov in polizanih filmov, ki zlorabljajo naše najbolj intimne občutke. Ne maram hoditi v trgovine, polne cenenega okrasja, ki pomeni dejansko velik doprinos k onesnaževanju našega okolja. Se tudi vam to dogaja? Lahko stopimo korak nazaj?

Andrej Petelinšek

V letu, ko se nam zdi, da nas narava vedno bolj tepe, da sovraštvo in brezbrižnost do sočloveka vedno bolj prodirata med ljudi, si lahko vsak med nami postavi številna vprašanja in si skuša na njih odgovoriti.

Marjeta Kožuh Novak

Robert Balen

Boste rekli, da vse to ne bo nič pomagalo? Ali ne nastane velika reka s prvo kapljico, ki spolzi v zemljo in se pridruži drugim?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta