/ PETEK, 10. DECEMBER
Danes mineva natanko eno leto, odkar nam je iz enega od protikoronskih zakonov uspelo prvič zabrisati ukinitev sklada za nevladne organizacije. Prvič iz PKP-ja, a že drugič v enem mesecu. Sklad za NVO je zaščiten z zakonom o nevladnih organizacijah, kar pomeni, da mu vlada ne more samovoljno odvzeti denarja. No, razen če ukinitve sklada ne podtakne v enega od megakoronskih zakonov, ki rešuje življenja, kakopak. Šampanjec sem lani odprl nekoliko preuranjeno – tik pred božičem smo sklad, ki financira profesionalizacijo in posledično izboljšuje kakovost storitev, s katerimi nevladni sektor pomaga ljudem, namreč reševali še tretjič.
Vesel sem, da lahko letošnji december posvečam bolj progresivnim dejavnostim, ne samo gašenju požarov. Medtem ko sem s sinom sestavljal zmaja lobanjskega čarodeja, sem z enim ušesom poslušal predstavitev poročila o učinkovitosti javne uprave v Albaniji, ki ga je objavil OECD. Moja naloga je bila analiza razvoja in koordinacije politik. Navdušili so me z digitalno platformo, s pomočjo katere načrtujejo vse razvojne dokumente, od nacionalne strategije razvoja do letnih načrtov približevanja EU. Kar dva tedna sem porabil, da sem nejeverne kolege iz OECD prepričal, da so Albanci s svojim pametnim sistemom pravzaprav prehiteli celotno Evropo.
/ SOBOTA, 11. DECEMBER
S sinom se za vikend preseliva na Ptuj, k mojim staršem. Tino sva pustila po svoje – po tem letu si je zaslužila malo predaha, predvsem od naju. Zuckerberg, ki ji v letni bilanci običajno prešteje kak ducat evropskih mest, jo je pred kratkim opomnil, da se je letos največ zadrževala na pediatrični kliniki in v rehabilitacijskem centru Soča. Moja draga žena, če te ne bi bilo, ne bi bil četrt tega, kar sem! Skok na Štajersko sem seveda združil z ne tako skrito strastjo, lovom za bolj ali manj starimi, predvsem pa lepimi kosi pohištva. Stara pručka iz ratana, ki sem jo našel na Bolhi, bo imenitno stojalo za knjige. Fotografiram jo in pošljem Tini. Končno ena stvar, ki ji je všeč! Stala je pet evrov. Zato ji je še bolj všeč. Popoldan sem z mamo in sinom na vaškem igrišču osvajal nindža trdnjavo. Igrišče je skrito v manjši, štiri metre globoki jami, ki je bila nekoč gramoznica. Voranc se je poganjal po hribu, midva z babi pa sva nanj valila snežne skale in mu preprečevala vstop v trdnjavo. Izgubila sva.
/ NEDELJA, 12. DECEMBER
Najlepša nedelja. Z Vorancem sva prvič po pol leta igrala nogomet. Zimski nogomet! Voranc je poleti zbolel za Miller-Fischerjevim sindromom, avtoimunsko boleznijo, ki povzroča paralizo živčnega sistema. Srečo smo imeli, da je bil pravočasno priklopljen na ventilator. Po več kot dveh tednih "prisilnega spanja" se je ponovno rodil. Midva pa z njim. Naša družina ni med tistimi, ki bi pogosto potrebovale zdravniško pomoč. Ko pa jo, nas vedno znova pozitivno preseneti in osreči spoznanje, da živimo v državi, kjer imamo kakovostno javno zdravstvo. Hvaležna sva za vsak evro, ki ga plačava državi. V zasebnem zdravstvu bi za sinovo življenje verjetno plačala s stanovanjem. Mimogrede. V Soči so pred Vorancem na noge pomagali dečku s podobnimi težavami. Povzročil mu jih je covid. Upam, da se jeziček na tehtnici v prid psevdoznanosti in facebook strokovnjakom kmalu prevesi v prid znanosti. Takšnega trpljenja ne privoščim nikomur.
Popoldan sva bila z očetom v naši galeriji na Ptuju. Pomagal sem mu prepeljati nekaj škatel manjših slik in grafik, ki jih ljudje radi kupujejo za novoletna darila. Rada se kregava. Sploh o umetnosti. Tokrat sva se sporekla o akvarelu Frana Zupana. Je ali ni iz obdobja nove stvarnosti?
/ PONEDELJEK, 13. DECEMBER
Zjutraj sva se z Matejem, nekdanjim dolgoletnim vodjem pravne službe v CNVOS, danes vodjem pravne službe v Zvezi paraplegikov Slovenije, pogovarjala o noveli zakona o igrah na srečo. Zakon je sicer bil v javni razpravi, a je vlada v zadnjem trenutku podtaknila dodatne spremembe, s katerimi bi liberalizirali loterijski trg. To v praksi pomeni vsaj šest milijonov manj letno za humanitarne in športne organizacije in odprta vrata agresivnemu oglaševanju iger na srečo, kar bi povečalo tveganje za zasvojenost igralcev. Državni svet grozi z vetom, v ozadju pa tečejo kravje kupčije finančnega ministra: tu bom malo vzel, a vam obljubim denar drugje. O noveli bodo poslanci odločali na januarski seji. Skrbi me, da podtikanje členov v zakone v zadnjem trenutku postaja modus operandi te vlade.
Danes smo dobili novo pravnico Tajo. Mislim, da se bo čudovito ujela z našo ekipo.
Zvečer smo postavili jelko. Pri tem smo žrtvovali eno stekleno kroglo. Splačalo se je! Zaradi tega je Voranc namreč usvojil še en štajerski izraz: hinrihtati.
/ TOREK, 14. DECEMBER
Dan zaznamuje delavnica. Že od leta 2015 predavam na Upravni akademiji ministrstva za javno upravo o vključevanju javnosti v pripravo predpisov. Na MJU si že več kot desetletje prizadevajo, da bi bilo upravljanje države transparentno in vključujoče. Če bi tako predane ekipe, od uradnikov do ministra, imeli v vsej državni upravi, bi bilo podtaknjencev v zakonih mnogo manj. Ena od udeleženk me je vprašala, kaj narediš, ko na posvetu o zakonu kdo nate zlije ves svoj gnev, pa če ima zvezo z zakonodajo ali ne. Nič, sem ji odvrnil. Potrpiš. In si vesel, da si naredil nekaj dobrega. Gospod bo s teženjem morda prizanesel svoji družini.
/ SREDA, 15. DECEMBER
V petek oddajam strategijo razvoja črnogorskega nevladnega sektorja za prihodnja štiri leta. Na zoomu se srečam z Marijo, šefico direktorata za strateško planiranje na črnogorskem ministrstvu za javno upravo, s katero sem v zadnjih mesecih tesno sodeloval. Črnogorski nevladniki so približno tako (ne)razviti kot naši v devetdesetih. Predstavljam jim različne modele podpiranja sektorja, ki jih pozna Zahodna Evropa. Zasukati je treba perspektivo, da je nevladni sektor nebodigatreba, ki smo ga primorani tolerirati zavoljo svobode združevanja. Vlada ga mora prepoznati kot partnerja pri izboljševanju storitev, ki jih nudi svojim prebivalcem. Če je partner šibkejši od tebe, moraš vanj investirati. Le tako lahko partnerstvo (pre)živi. Mariji pripovedujem tudi o ukrepih, ki smo jih razvili v Sloveniji. Žalostno je, da jih moramo zadnje leto predvsem braniti, namesto da bi jih nadgrajevali. Upam, da bom lahko Slovenijo tudi naslednjič navajal kot primer dobre prakse.
Nina, naša komunikatorka, mi pošlje posnetek zaslona z delavnice o motiviranju zaposlenih, ki smo jo organizirali za nevladnike. Na njem gumijasta račka in citat: "Ljudje pogosto pravijo, da motivacija ne traja. No, tudi umivanje ne, zato pa ga priporočamo dnevno." To mi je najbrž poslala zato, ker sem jo ravno pred kako uro spraševal, kje lahko kupim gumijasto račko. Močno namreč upam, da znam svojim zaposlenim pokazati, kako jih cenim in kako pomembno je njihovo delo!
/ ČETRTEK, 16. DECEMBER
Nevladne organizacije so povsod okrog nas in radi jih imamo, čeprav se tega ne zavedamo vedno. Naš premier vztrajno udriha po nevladnikih, a pozablja, da bi brez njih težko hodil na Triglav in se ne izgubil, pil čaj v planinski koči … Eni svojo srečo iščejo v gorah, drugi imajo radi visoko kulturo. Raznolikost nas bogati, zato jo spoštujmo. Predvsem pa naj ne bo dileme: premier se na nevladnike ne spravlja, ker bi zaradi njih upokojenci, kot rad ponavlja, ostali brez postelje v domovih za starejše. Pride pa takšno preusmerjanje pozornosti prav, ko ga nekdo upravičeno kritizira. Lahko smo hvaležni, da živimo v državi, kjer si nevladne organizacije upajo kritizirati oblast. In upamo, da jim kritičnih glasov, vključno z mediji in sodstvom, ne bo uspelo utišati, za kar si sistematično prizadevajo.
Podprimo nevladne organizacije po svojih močeh! Donacija 1 % dohodnine je najmanj, kar lahko storimo – hitro, neboleče, nekomu pa lahko pomeni zelo veliko. Kdo bogati kulturno življenje v vašem domačem kraju? V katerem športnem klubu se je kalil vaš najljubši športnik? S sodelavci smo pred leti razvili aplikacijo, ki olajša doniranje dohodnine. Letos smo tistim, ki se odločijo za donacijo dohodnine prek naše strani, cnvos.si, niso pa prijavljeni v eDavke, celotno izkušnjo še dodatno poenostavili. Njihove obrazce natisnemo in jih na Furs pošljemo namesto njih. Sem neobziren, če upam, da bo imela naša študentka decembra polne roke s pošiljanjem obrazcev? Petra, če nas zasujejo, ti bom pomagal, obljubim! Kaj pa vi, komu boste podarili svoj procent?
