Zadnji teden je minil tudi v znamenju napornih dogovarjanj o sporazumu med Veliko Britanijo in Evropsko unijo. Namerno poudarjam člen tudi. Nesrečna pandemija je vztrajanja o tem, da bi razumna, mehka, spoštljiva in dobrososedska logika prevladala in se končno zapisala v verodostojen politični dokument, pahnila na rob novinarskih zapisnikov in s tem močno izrinila iz javne debate. Brexit bi bil tako lahko ratificiran, politika pomirjena, javnost pa najbrž tudi. Vsaj začasno.
Z vrsto notranjepolitičnih razprtih okrog boja proti smrtonosnemu virusu sta bili preobremenjeni obe vpleteni strani. Britanska je v tem oziru izpadla še veliko bolj nedosledna. Kajti brexit je zanetila britanska politika, ki jo je nato pred dobrimi štirimi leti potrdila tudi referendumska volja Britancev. Politične spremembe, ki bodo iz ločitve od Evropske unije izšle, bodo opazne predvsem na otoku. Evropska skupnost vrhovnih organizacijskih in specifičnih področnih določil po izstopu Britancev ne bo spreminjala. Na drugi strani pa je britanska vlada dolžna uveljaviti nove norme, pa najsi bodo inšpekcijske, izobraževalne, prometne in druge. Ob naštevanju napovedanih sprememb temeljnih določil funkcioniranja države zaenkrat namenoma izpuščam tiste tri sklope, ki še kar naprej tvorijo sporni vozelj. In tega pogajalci še vedno, pa čeravno smo že globoko v sodnikovem podaljšku, niso sposobni premostiti.
Nesmiselno je uporabljati besedno zvezo jedro spora. Kljub temu pa določila, ki bi na novo urejala ribolovno politiko, morebitne trgovinske protekcije in ne nazadnje dogovor o časovnici pogajanj samih, stežka označimo kako drugače. Z načelnim predlogom o skupnem ribištvu na določenih področjih niso zadovoljni Britanci. Pogajalsko moštvo, ki ga vodi lord Frost, še naprej trdi, da bi evropski predlog o tako zarisanih ribiških loviščih spodkopal njihovo ozemeljsko integriteto. Medtem ko zagovorniki bruseljskih načel ne nameravajo popustiti pri zahtevah, da naj trgovinska menjava z Združenim kraljestvom tudi v prihodnje poteka na osnovah, ki so rezervirane izključno za članice unije. Prav tako je znano, da Michel Barnier, glavni pogajalec na strani unije, noče sploh več slišati o kakršnem koli podaljšanju že tako za leto podaljšanega izstopnega roka.
Novinarji, poročevalci in komentatorji smo z največjo težavo soočeni tedaj, ko nimamo o ničemer poročati in ko nimamo česa komentirati. Z vstopom v december so pogajanja o brexitu iz sekcije pet pred dvanajsto prešla v alarmantni dve pred dvanajsto. Ker otipljivih premikov pri obravnavi zadeve ni, se novinarske analize lotevajo načinov, kako uradne depeše napovedujejo in sledijo mrtvemu toku dogovarjanj. Vse več je namreč zaključkov, da se dogovor o brexitu tako ali tako ne bo zgodil. Kar pa dejansko spremljamo v zadnjih tednih, je preprosto prodajanje politične megle. Ta ni nevarna, posebne panike in drame ne ustvarja, njenih žrtev, bog ne daj, ne preštevamo. A se tudi v tem repesažnem in manj pomembnem razdelku sage o brexitu veliko bolj mudi vodstvu z londonskega naslova Downing Street 10. Ali pa ta vsaj bolj trepeta kot pa njihovi partnerji v Bruslju. Politična deklaracija bo že podpisana, pa čeprav bo zaokrožala bolj malo spisane in nato ožigosane vsebine.
Dejansko se bo zgodil trdi brexit
Resda je poziv vodstva avtomobilskega giganta Mercedes v sobotni izdaji časnika Allgemeine Zeitung dočakal nadvse pozitiven odmev na obeh straneh Rokavskega preliva. Zelo drži, da evropska industrija potrebuje tudi britanski trg. Toda dilem o tem, kaj si mislijo nemški gospodarstveniki o predlogu, da bi bile cene osebnih vozil znamke Jaguar in Range Rover nižje zaradi nekakšnega protektorata, najbrž ni.
Britanski premier je v torek ocenil, da naj v pogajanjih prevladajo in dogovor končno le potisnejo na zeleno vejo sladki razlogi. Retorično nenadkriljivi Boris Johnson v svojem populističnem zanosu kliče k pobotu na lepe oči. To pa je že vrsta besednjaka, ki bi mu v prihodnjih tednih - ko bo kolaps pogajanj na temo brexit dokončno potrjen - lepo služil kot uvod v opravičilo lastnemu volilnemu telesu, češ, mi smo jim ponudili vse možnosti, toda celinci nimajo pojma, kako se sklepa posle - zato jo bomo strumno in ponosno, kot že ničkolikokrat v zgodovini, urezali po svoje!
Leta 2016 je bilo izrečenih in podrobno predstavljenih zamisli o tem, kakšna bo ločitvena pogodba med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, neskončno. Vse so imele malodane vesel, če ne kar radosten predznak. Štiri leta pozneje je vse popolnoma drugače. Dejansko se bo zgodil hardbrexit, trdi brexit. Ocenjuje se, da bo razlika med zdaj morebiti doseženim zamudniškim dogovorom in nikakršnim dogovorom le 20-odstotna. Tudi če bo dosežen, bo sporazum neznaten tako glede trgovinskega in drugega sodelovanja, na primer, diplomatskega, skrajno ohlapna bodo določila o upravljanju storitev in tako dalje. Če izvzamemo vse administrativne floskule, to konkretno pomeni, da se bo hrana po 1. januarju v Veliki Britaniji avtomatično podražila za najmanj 2 odstotka. A tudi če skrenemo v še bolj "zahteven" britanski problem, vzpodbudnih odgovorov na življenjska vprašanja ni. BBC-jev politični urednik Andrew Marr je v svoji nedeljski problemski televizijski oddaji dva ministra vprašal: Ali bova jaz in moj pes Baxter januarja 2021 lahko skupaj odpotovala na krajši oddih v Francijo? Minister pa najprej nič, nato pa vendar: "Hm, Andrew, kaj morate res potovati s svojim psom?"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
