Za začetek - vse se začne in konča pri denarju. Vsak ekonomist to ve in morda bi vprašali najprej kakšnega od njih, česa zdravstvu najbolj primanjkuje. Že preprost pogled na delež BDP-ja, ki ga namenimo za to dejavnost v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami, nam pove, da vlagamo precej manj. Sploh če računamo, da je že BDP teh držav precej večji ter da so cene materialov tam enake ali celo nižje, je jasno, da recimo Nemci ali Avstrijci dobijo precej več 'zdravstva' na osebo kot pa mi. In tu bo intervencija v smislu finančne injekcije seveda prišla prav.
Več denarja pomeni več materiala, več narejenih ur, več posegov, več obravnavanih bolnikov. Morda pomeni tudi boljše vrednotenje nekaterih poklicnih mest, vsaj v obliki dodatkov, recimo predvsem medicinskih sester, ki zaradi slabih pogojev dela (beri mizerna plača) bežijo v tujino in v druge branže. Morda bo zaradi podobnih stimulacij kakšen od mladih zdravnikov le ostal pri nas, namesto da bi si poiskal delo v bližnji in precej bolje plačani Avstriji. Trenutna večina v parlamentu razen nekaterih ideoloških ekstremističnih strategov, ki mislijo, da je zdravnik razredni sovražnik, razmišlja v pravi smeri.
Več denarja pomeni več materiala, več narejenih ur, več posegov, več obravnavanih bolnikov. Morda pomeni tudi boljše vrednotenje nekaterih poklicnih mest, vsaj v obliki dodatkov, recimo predvsem medicinskih sester, ki zaradi slabih pogojev dela (beri mizerna plača) bežijo v tujino in v druge branže. Morda bo zaradi podobnih stimulacij kakšen od mladih zdravnikov le ostal pri nas, namesto da bi si poiskal delo v bližnji in precej bolje plačani Avstriji. Trenutna večina v parlamentu razen nekaterih ideoloških ekstremističnih strategov, ki mislijo, da je zdravnik razredni sovražnik, razmišlja v pravi smeri.