(POGLED IZZA MEJE) Toliko o mojem odnosu do Orbana

Novica ni sveža, o njej teče beseda že nekaj časa, resnična pa je postala sredi prejšnjega tedna, natančneje v četrtek s podpisom pogodbe, ki Madžarski na stežaj odpira tržaško pristanišče. Novoustanovljena družba Adriaport je odkupila dve družbi, lastnici 32 hektarjev nekdanje rafinerije Aquila s 300 metri obale in 60-letno pristaniško koncesijo. Zemljišče je zapuščeno že od konca 80. let prejšnjega stoletja, ko so zaprli rafinerijo, ki je bila takrat last francoske naftne družbe Total.
Pred letom dni je bil na obisku v Trstu madžarski zunanji minister Peter Szijjarto; ogledal si je zemljišče, obiskal je krajevne politike in seveda vodstvo tržaške pristaniške ustanove. V času pandemije koronavirusa o tem ni bilo novic in zato je zdajšnji podpis presenetil tržaško javnost. O ceni odkupa ni uradnih poročil, baje pa je šlo za 25 milijonov evrov. Zemljišče je v zelo slabem stanju, potrebno je korenite sanacije, strukture, ki na njem stojijo, so neuporabne. Skratka, prava investicija se šele začne, ampak prihodnost sodelovanja Trsta z Madžarsko je jasno začrtana.
Za pristanišče je to še en adut, saj je srednja Evropa naravno zaledje Trsta še od časa avstro-ogrske monarhije, le da je bila takrat Reka matična luka njenega madžarskega dela. Tu je treba dodati, da v Trstu ni bilo kritik, bile so samo pohvale. Prav tako ni nihče očital predsedniku Dežele Furlanije - Julijske krajine Massimilianu Fedrigi, predstavniku Lige in dolgoletnemu tesnemu sodelavcu Mattea Salvinija – do izvolitve za predsednika dežele je bil v Rimu predsednik poslanske skupine Salvinijeve stranke –, da je sporazum z Madžarsko nastal zaradi politične afinitete, ker Orban na Madžarskem vodi politiko, kakršno vodi Salvini v Italiji. Nič od tega ni bilo, šlo je za biznis, kjer si tržaško pristanišče pridobiva nove trge. To uspešno delo ni všeč samo nekaterim tržaškim krogom, ki že od nekdaj nasprotujejo vsakršnemu razvoju, ker obvladujejo staro liberalnacionalno elito, ampak v aktivni politiki nimajo velike vloge. No, tokrat se niti slednji, ki sicer običajno zavirajo vse razvojne projekte, niso uprli madžarskemu terminalu.