V časopisju, javnih in strokovnih množičnih občilih (medijih) vse bolj prevladujejo tujke, največkrat anglicizmi in celo izvirne angleške besede in stavki, pogosto v obliki dveh besed. To je posledica vse večjega vpliva angleščine in amerikanščine, ki postaja pomožni mednarodni jezik (lingua franca). Prinašajo jih strokovnjaki, ki berejo, pišejo in se pogovarjajo s tujci v angleščini, in novinarji, ki prenašajo novice iz sveta k nam. Njihova besedila popravljajo slovenisti (lektorji), ki pa tudi vse bolj sprejemajo tujke in pozabljajo na slovenske izraze. Celo "spodaj podpisani" redni in izredni člani razreda za literarne (knjižne?) vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) so v svojem javnem pismu o zaščiti slovenščine (Delo, 29. 5. 2019) uporabili vrsto tujk: angažirati, ciničen, diskriminirati, filološki, protežirati, relevanten, pedagoški, primat, rezervat, suveren, šokanten, tolerirati. Podobno je mrgolelo tujk v osnutku Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2019-2023; nekaj so jih v kasnejši različici (verziji) popravili.
Tudi v skupini, ki pripravlja Splošni tehniški slovar, imam velike težave, ko zahtevam domače izraze, vsaj kot sopomenke (sinonime), čeprav je iskanje in po potrebi tudi izumljanje slovenskih ustreznikov za prihajajoče tujke njena osnovna naloga. Vztrajam: če imajo Nemci domači izraz, ga moramo imeti tudi mi. Naj ob tem poudarim, da ne nasprotujem uporabi angleščine kot učnega jezika na višjih stopnjah študija, če so prisotni tudi tuji študenti.
Najbolj pereči so izrazi, ki se pojavljajo na novo in bi jih bilo treba takoj posloveniti, preden se uveljavijo. Najbolj pogosto se to dogaja v računalništvu in informatiki (vednosti?). Svež primer je sedanja zdravstvena kriza (preobrat), v kateri so se pojavili izrazi covid, lockdown (ki ga ni v angleško-slovenskem slovarju), pandemija, rizičen kontakt, socialna distanca idr. O nastajanju "koronabesedja" je avgusta letos v Večeru pisal Domen Krvina, znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU). Pri vse večjem prodoru tujk nastajata dve težavi (problema): nekaterih besed celo razumniki (inteligenca) ne poznajo ter jih morajo iskati po slovarjih in spletu; po drugi strani človek pogosto ne najde ali ne pozna (več) domače besede za tujko, ki je v vsesplošni uporabi. Kako lahko berejo časopise manj izobraženi, mi ni jasno - najbrž so jih že odpovedali.
Pregledal sem prvih deset strani člankov Večera v soboto od 14. novembra letos, brez člankov o socialni izolaciji in Zasedene linije o demokraciji (Biden je in, Trump je out). Našel sem naslednje izvirne angleške besede: absolut, battleground in swing (stranki), bot (spletni robot), brexit, bush-meat (meso divjih živali), comfort zone, game changer, garbage in garbage out, go home, iliberalen, 'a joke' država, kavet (iz caveat? - opozorilo, svarilo), rating, real time podatki, lockdown, Paramount, restart, spike protein (špička na virusu), top prioriteta, twitter, zero-sum-game.
Poleg izvirnih angleških besed sem našel še vrsto tujk. Tujke so načeloma dovoljene, če izvirajo iz grških ali latinskih besed. Angleži in Američani imajo seveda veliko besed takega izvora. Ali so vse najdene besede res takega izvora in zanje nimamo domačih ustreznikov? Nekaj je takih, ki jih samodejni pregledovalnik slovenščine označi kot nesprejemljive: asimptomatski, diskreditacija, komunikološki, liderstvo, nevtralističen, pozicioniranje, predikcija, sekvenciranje, sokreator. Zakaj jih slovenisti niso popravili?
Je pa še vrsta drugih tujk - poglejmo jih: agenda, akumulator, alfa in omega, akter, aktivnost, aplikacija, argument, arhaičen, ateizem, avtoritativni refleks, bizaren, debata, deficitni model, dezinformacija, eksistencialen, enormen, evolucija, firma, fokusiran, funkcionirati, globalen, homoseksualec, intenziven, interakcija, investirati, izoliran, koalicija, kolega, komunikacija, koncept, kontejner, kontradiktoren, kontrola, kompromis, kreativnost, kvaliteten, legalen, limit, kontakt, longitudinalen, maksimalen, motiv, paradigma, pedagog, populacija, princip, prioriteta, problem, realizacija, realnost, register, relacija, relevanten, represivni organ, rizičen kontakt, sarkastičen, sekvenca, simptomatičen, situacija, skener, socialna interakcija, specifičen, stimulirati, terapija, testiranje, toleranca, totalen, transparenten, transport, trend, triada, urgenten, vakuum.
Zgodba s tem še ni končana. Zabeležil sem še vrsto tujk, ki bi jih po mojem mnenju lahko dopuščali: alarm, analiza, ekonomija, evidenca, etika, fantastičen, fizičen, genom, kaotičen, klinika, legitimen, mutirati, operacija, orientacija, potencial, projekt. Tudi tu bi morali iskati in uveljavljati primerne slovenske ustreznike.
Val (cunami) tujk za Slovence ni nekaj novega. Že 13. novembra 1972 je avstrijski Der Spiegel pisal: Zakaj koroški Slovenci namesto "predstojnik stanuje na kolodvoru" pravijo po vindišarsko "Forštand na banhofe bonajo"? Njih ogroža in raznaroduje (asimilira) nemška večina, nas pa vse vplivnejša ameriško-evropska kultura in tuji kapital. Direktor ruške tovarne v nemški lasti ne zna slovensko, z njim se zaposleni lahko pogovarjajo samo nemško ali angleško. Prednost angleščine pred nemščino je v tem, da to ni jezik naših številnejših sosedov; Britanci in Američani se celo oddaljujejo od nas. Osamosvojeni Slovenci pa kljub temu radi "doga vokajo" (sprehajajo psa).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
