Ob vseh zapisih o covidu-19 (seveda izločam teorije zarote) je bolj kot ne izostala razprava o tem, ali se bo z njo in po tej krizi spremenil naš odnos do lastnine in kako. V zadnjih letih je človek v tem oziru postajal vse pametnejši. Sploh mlajše generacije so se izogibale lastnini, ki bi omejevala njihovo mobilnost in vezala njihov družinski proračun. Stanovanja le za spanje, lastnega pohištva, kolikor je nujno potrebno, osebni avto je ves čas dosegljiv na aplikaciji, resna potovanja pa so itak le z letalom. In sedaj?
Ne pozabimo, da je tudi ta kriza, kot vsi ostali pretresi doslej, prav z omejitvami gibanja znova razslojila prebivalstvo na tiste, ki jim njihove nepremičnine omogočajo več svobode gibanja, in tiste, ki te možnosti nimajo. Tukaj hitre rešitve ni in vsi imamo izbor, da z disciplino pripomoremo k čim hitrejšemu odpiranju, ki bo lahko čim več gibalne svobode vrnilo tudi tistim s slabšimi stanovanjskimi razmerami. Vendar pa je namen tega članka pogledati na osebno lastnino na način, ki nam ga je vsilila sedanja kriza zaradi koronavirusa.
Lastnina je ob vseh njenih ekonomskih pomanjkljivostih manj občutljiva za pretrese in zagotavlja več varnosti
Obiščite spletno stran brez oglasov.
