Po podatkih Eurostata se Slovenija po dostopnosti zobozdravstvenih storitev za prebivalstvo uvršča na sam evropski rep. Številke o čakalnih dobah v zobozdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogoča opravljanje zobozdravstvenih storitev za slovenske paciente celo v tujini, in sicer povrne stroške, ki so jih imeli zavarovanci z zdravljenjem zob v tujini – potem ko pacienti svojih pravic doma niso mogli uveljaviti zaradi nedopustno slabe dostopnosti do storitev (predolge čakalne dobe za določene storitve). Po oceni Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) v Sloveniji primanjkuje do 500 programov otroškega in odraslega zobozdravstva. Z epidemijo covida-19 se čakalne dobe v zobozdravstvu še dodatno podaljšujejo. Da je situacija na terenu kritična, dokazuje tudi prispevek o mukotrpnem čakanju pacientke iz Velenja na izdrtje zoba, objavljen v Večeru 28. decembra 2020, ki nazorno prikazuje vrh ledene gore neurejenosti tega področja, katerega žrtve so predvsem prebivalci severovzhodnega in jugovzhodnega dela Slovenije.
V Sloveniji je po podatkih ZZS iz leta 2019 1540 aktivnih zobozdravnikov. Po številu zobozdravnikov na število prebivalcev je Slovenija pod evropskim povprečjem. Povprečje EU je 79 zobozdravnikov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji je ta številka 72. Poleg tega zobozdravstvena mreža ni enakomerno razpredena. Eurostatova statistika kaže, da zobozdravnikov primanjkuje zlasti v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji. V osrednjeslovenski statistični regiji pokriva tim, ki izvaja zobozdravstvene storitve, 1092 pacientov, medtem ko mora v podravski regiji zobozdravstveni tim skrbeti za ustno zdravje 1519 pacientov, v pomurski pa za 1638. Gre za nedopustno diskriminacijo v dostopnosti do zobozdravstvenih storitev med slovenskimi regijami. Zelo skrb vzbujajoč je tudi podatek, da skoraj četrtina odraslih Slovencev nima osebnega zobozdravnika. To pomeni, da sploh ne hodijo na preventivne in kurativne preglede, ob težavah z zobovjem pa morajo poiskati nujno pomoč, s čimer še dodatno obremenjujejo dežurno zobozdravstveno službo. Seveda je posledica neizvajanja preventivnih pregledov zobovja in ustne votline bistveno slabše zdravstveno stanje zobovja, kar vodi v pogostejši pojav bolezni zob in obzobnih tkiv ter ustne votline. Tudi okoli deset odstotkov otrok, starejših od treh let, pri nas nima osebnega zobozdravnika, kar ima še bolj katastrofalne posledice za zdravje njihovih zob, saj se to izraža vse življenje.
Katastrofalne rezultate na področju zobozdravstva za Slovenijo je pokazala tudi nedavna raziskava na nivoju EU, v kateri so preučevali vzroke prebivalstva za obisk pri zobozdravniku. Medtem ko se v večini razvitih evropskih držav zobozdravnika najpogosteje obišče zaradi rutinskega ali kontrolnega pregleda in odstranjevanja zobnega kamna (v 40 do 79 odstotkih), zaradi nujnih stanj pa le v osmih do 20 odstotkih, je pri nas obisk zobozdravnika opravljen zaradi rutinskega ali kontrolnega pregleda ter odstranjevanja zobnega kamna le v 37 odstotkih, kar 33 odstotkov pa zajema nujna zobozdravstvena oskrba.
Pomanjkanje specialistov
Še večji problem je pomanjkanje specialistov s področja dentalne medicine, saj teh v nekaterih slovenskih regijah sploh ni. Tako nimajo niti enega specialista otroškega in preventivnega zobozdravstva v zasavski regiji, jugovzhodni Sloveniji in primorsko-notranjski regiji, specialista parodontologije ni na Koroškem, v Zasavju, jugovzhodni Sloveniji in primorsko-notranjski regiji, specialista stomatološke protetike ni v Pomurju, na Koroškem, v Zasavju in Posavju, specialista za zobne bolezni in endodontijo nimajo v Pomurju, savinjski, primorsko-notranjski in obalno- kraški regiji, specialista za oralno kirurgijo pa nimajo v Zasavju in Posavju. Prav vse specialistične zobozdravstvene dejavnosti pa so bogato zastopane v osrednjeslovenski regiji, kjer deluje kar 79 specialistov različnih zobozdravstvenih dejavnosti, to pomeni kar 41 odstotkov od vseh 191 specialistov v Sloveniji. Ta podatek ni le boleč v prenesenem pomenu za načrtovalce zobozdravstvenega sistema, ampak tudi povzroča dejanske bolečine številnim prebivalcem preostalih regij Slovenije, žal v neprenesenem pomenu. Dovolj pove že podatek, da je treba na prvi ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled čakati kar 12 mesecev.
Zobozdravstveni sistem bi se moral odzivati na potrebe prebivalstva ter zagotoviti enakopraven in pravičen dostop do vseh zobozdravstvenih storitev, ne glede na kraj bivanja. Vendar pri nas še zdaleč ni tako. In doslej še nihče za to ni prevzel odgovornosti. Z določbo o prisilnem upokojevanju, ki jo predvideva PKP 7, bi do konca leta 2022 pogoj za upokojitev izpolnilo 155 zobozdravnikov, starih nad 65 let, kar je deset odstotkov vseh. To pomeni, da bo že tako kadrovsko podhranjeni sistem v kratkem naglo še dodatno oslabel.
Nov študij stomatologije bi lahko bistveno omilil kadrovsko podhranjenost slovenskega zobozdravstva. Po podatkih ZZS je skoraj četrtina slovenskih zobozdravnikov (349) diplomirala v tujini, največ na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Bolgariji ter Bosni in Hercegovini. Večina teh 349 zobozdravnikov je prišla v Slovenijo v času Jugoslavije – torej pred več kot 30 leti, in se bodo v naslednjih letih upokojili. Takrat bo situacija še težja, saj njihovega odhoda ne bo mogoče nadomestiti le z diplomanti ljubljanske medicinske fakultete.
Bomo stomatologe spet uvažali?
Po drugi strani je povpraševanje po študiju v Sloveniji izjemno, saj se na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani za 50 mest študija stomatologije vsako leto poteguje približno 300 kandidatov. Razmere na trgu dela so torej bistveno podhranjene, povpraševanje po zobozdravnikih je veliko, dostopnost do zobozdravstvenih storitev pa je katastrofalno slaba, kar dokazuje tudi Eurostatova analiza neizpolnjenih potreb po zobozdravstveni oskrbi iz leta 2017, ki je pokazala, da se Slovenija uvršča na sam rep evropskih držav, saj ima slabšo izpolnjenost potreb po zobozdravstveni oskrbi od Slovenije le še osem evropskih držav od 28. Zaradi pomanjkanja zobozdravstvenih storitev v tem delu Slovenije smo se že pred štirimi leti lotili aktivnega reševanja te vsem znane in pereče problematike in se pričeli pripravljati na zagon študijskega programa dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru (MF UM).
Nov študij stomatologije bi lahko bistveno omilil kadrovsko podhranjenost slovenskega zobozdravstva
Vzporedno smo pripravljali kurikulum študija ter prostorske, infrastrukturne in kadrovske možnosti za pričetek študija. Na našo pobudo in po rigoroznem preverjanju vseh omenjenih možnosti za pričetek študija je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) 9. januarja 2020 podelila MF UM akreditacijo za enoviti magistrski študijski program dentalne medicine. Univerza pa je ta študijski program na žalost morala umakniti iz razpisa, potem ko je prejela odgovor od MIZŠ, da ni mogoče zagotoviti dodatnih finančnih sredstev za študijsko dejavnost v letu 2020 samo za novi študijski program dentalne medicine na MF UM.
Bodimo odgovorna družba
Z namenom razrešitve omenjene problematike je bila 22. januarja 2020 sklicana 18. seja odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri so poslanci in vabljeni obravnavali točko Problematika naraščajočega pomanjkanja zobozdravnikov v Sloveniji v luči financiranja novih študijskih programov. Po razpravi je odbor sprejel sklepe. Tretji sklep je naložil odboru, da predlaga Vladi RS, da v izogib pomanjkanju zobozdravnikov, z ustreznimi ukrepi, v študijskem letu 2020/21 omogoči začetek izvajanja študijskega programa dentalne medicine na MF UM. Kljub sprejetemu navedenemu sklepu se na tem področju žal še ni nič zgodilo in lansko jesen se študij dentalne medicine v Mariboru ni mogel začeti izvajati, saj samo akreditacija NAKVIS ni bila dovolj, ampak bi morala država zagotoviti dodatna finančna sredstva - na začetku bi bilo potrebnih 128.000 evrov, v naslednjih šestih letih pa 1,2 milijona evrov za vseh 20 študentov ene generacije (študij dentalne medicine traja šest let). Še večja ironija je, da je MF UM sama priskrbela prostore za študij stomatologije v povsem prenovljeni stavbi Laboratorijskega centra MF UM, z donatorji s Finskega in iz Nemčije ter z lastnimi sredstvi pa že zagotovila tudi vso opremo – simulatorje, stomatološke stole, kompletno kirurško opremo ter inštrumente in RTG-aparate za dentalno medicino v vrednosti več kot 1,2 milijona evrov.
* Pri obdelavi podatkov in grafični prezentaciji je sodelovala dr. Maja Antanasova, dr. stom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
