Življenje ljudi, ulic, mest in države se je v dobrem mesecu dni dodobra spremenilo. Pa ne le nam v Sloveniji, temveč več kot polovici človeštva. Če smo se prej kot državljani, narodi, rase in verstva zelo razlikovali med sabo, nam zdaj dnevi tečejo precej podobno. Spalnica, kuhinja, računalniški zaslon, mobilni telefon in televizijski ekran so bili nekaj časa dimenzije našega prostora in časa. Življenje v Ljubljani se je nenadoma le malo razlikovalo od življenja v Mariboru, Parizu ali New Yorku. Strahovi, negotovost in težave slehernika so zelo podobni, navodila, opozorila, prepovedi in kazanje mišic s strani oblasti pa tudi.
In kar nam je človeštvu tudi skupnega, je, da nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Nejasno je že, kako bomo preživeli dopust poleti ali kdaj se bomo spet peljali z letalom, kaj šele, kako bomo živeli jeseni ali naslednja leta. Pandemija nas je skratka presenetila in nas zemljane od severnega do južnega pola našla nepripravljene. In to kljub opozorilom, da se to lahko zgodi. Recimo možnost pandemije kot globalnega tveganja so strokovnjaki postavljali ob bok kibernetskim grožnjam že vrsto let, torej ne kot kako imaginarno nevarnost. In v katero kategorijo problemov naj razvrstimo nesrečni koronavirus? Je bilo mogoče to krizo preprečiti in ali se bo kmalu končala? Mislim, da človeštvo še ne pozna načina, kako bi se pandemiji v celoti izognili. Vemo pa, da ko se bo našlo cepivo ali zdravilo, bo današnja pandemija samo še ena bolezen več, ki jo pač z dobrim zdravstvenim sistemom, razvojem medicinske znanosti in mednarodnim sodelovanjem lahko obvladamo.
Pandemija se ne ozira na nacionalne meje in rešujemo jo lahko le s kolektivno akcijo. Natančno isto velja za podnebne spremembe
Obiščite spletno stran brez oglasov.
