(POGLED) SDS "gradi" Slovenijo. A ne za vse

"Koga boste volili," je pred kratkim na twitterju zapisala stranka SDS, sporočilo pa je delil tudi predsednik vlade Janez Janša in k zapisu dodal primerjavo med povprečno plačo v času njegove vlade (1900 evrov) in povprečno plačo v času prejšnje vlade Marjana Šarca (1725) evrov. In izpostavil razliko 175 v korist njegovi vladavini.

Zapis je lahko izhodišče za nekoliko poglobljeno primerjavo in razmislek o plačah in cenah v Sloveniji. Janša, če bi želel postaviti pošteno primerjavo, bi moral objaviti vsaj še podatek o stopnji inflacije, ki neposredno vpliva na kupno moč ljudi, torej o tem, koliko si lahko posameznik za navedeno vsoto kupi.

V letnem pregledu za 2021 je statistični urad objavil podatek, da so se v preteklem letu drobnoprodajne cene povišale za 4,9 odstotka, goriva in energenti za 20,2 odstotka, najemnine za 18,9 odstotka, cene bivanjskih nepremičnin pa so se v prvem polletju 2021 zvišale v povprečju za 7,7 odstotka, rast se je nadaljevala tudi v drugi polovici minulega leta.

Šele ob tej primerjavi je podatek o dvigu povprečne plače vsaj za silo pošten, čeprav je tudi tukaj treba upoštevati, da povprečno plačo statistično močno dvigujejo maloštevilne visoke plače, medtem ko se v skupni številki skrije množica nizkih, podpovprečnih plač. Statistični letopis razkriva tudi, da so se v preteklem letu bistveno bolj (za dobrih 10 odstotkov) povišale plače v javnem sektorju, medtem ko so se plače v zasebnem sektorju povišale za slabo polovico odstotnih točk manj (za 5,7 odstotka).

Razlog za takšno razliko je na dlani. "V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja (vanj spadajo državna uprava, občine, javne bolnišnice, javne šole ipd.), se je povprečna mesečna bruto plača zvišala za 11,7 odstotka predvsem zaradi izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19," piše v statističnem pregledu leta 2021. En del prebivalstva se je torej v obdobju epidemije izrazito finančno okrepil, medtem ko so drugi deli prebivalstva veliko bolj občutili negativne posledice zdravstvene krize - od vpliva lockdownov na gospodarstvo do oteženega dostopa do zdravstva za splošno populacijo.

Sadovi "uspehov" aktualne vlade so zelo neenakomerno in nepravično razporejeni, zato glasna samohvala predsednika vlade in njegovih ministrov kaže vsaj na pomanjkanje potrebne osebne skromnosti (zasluge gredo nam, kritike usmerimo v opozicijo), če ne že za odkrito zavajanje in manipulacijo.

Nepravična in neenakomerna porazdelitev se zelo dobro vidi pri nepremičninskem trgu. Vlada je z izredno velikodušnimi nakazili dodatkov določenemu sloju ljudi (zdravniki, visoki uradniki na ministrstvih ...) še dodatno pregrela že tako vroč nepremičninski trg, saj so ljudje, ki so se jim plače kar naenkrat podvojile, seveda začeli iskati možnosti za plasma tega denarja. Zaradi izredno visoke inflacije in rekordno nizkih obrestnih mer namreč denar pospešeno izgublja svojo vrednost, kar izobraženi ljudje z visokimi dohodki (in visokimi zneski na bančnih računih) seveda dobro razumejo. 

Posledica je ta, kot je v nedavnem intervjuju za Večer povedal predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Marko Novak, da so Ljubljančani dobesedno pokupili vse nepremičnine, ki so bile na voljo od Obale do Gorenjske, preden so se v iskanju naložbenih priložnosti usmerili celo proti Štajerski. Seveda niso med kupci samo Ljubljančani. Ob že siceršnjem pomanjkanju stanovanj na trgu so se cene pričakovano dvignile v nebo. Posledično pa mlade družine, posamezniki in vsi drugi, ki potrebujejo streho nad glavo, lahko samo nemočno opazujejo, kako se jim nakup nepremičnine vse bolj izmika.

Ti posamezniki - predvsem gre za milenijce, ki se počasi osamosvajajo - so tako dvojni poraženci te krize. Vlada jih je z zadolževanjem države z namenom reševanja covid krize posredno zadolžila kot davkoplačevalce (bruto dolg države znaša približno 40 milijard evrov ali slabih 20.000 evrov na posameznika), ki bodo to luknjo polnili še desetletja in bodo deležni še slabšega javnega servisa zaradi nižjih razpoložljivih sredstev države, ki bi lahko šla v zdravstvo, socialo, šolstvo. Obenem pa bodo morali, če bo to sploh mogoče, najeti bistveno višje kredite, da bodo lahko kupili stanovanje, katerega cene so napihnili omenjeni dejavniki na trgu.

S te perspektive je izjava ministrira Zdravka Počivalška o potrebni rasti natalitete (milijon dodatnih prebivalcev Slovenije v desetih letih!?) videti še bolj deplasirana in žaljiva, kot je že tako ali tako nora. Kako naj mladi ustvarijo družino in si omislijo otroka (ali dva, ne desetih!), če niti stanovanja ne morejo kupiti? Ob pogledu na eksplozijo cen komercialnih najemnin pa lahko ugotovimo, da so ti, ki rešujejo svoj stanovanjski problem, postavljeni pred nemogočo izbiro; naj za najemnino namenijo polovico svojega dohodka ali naj se zadolžijo skoraj do upokojitve?

Mladi, ki se sedaj osamosvajajo, so bili v času prejšnje finančne krize med letoma 2008 in 2010 še otroci, starejši pa se tistih časov dobro spomnimo in zlahka vlečemo vzporednice. Tudi takrat je (prva) vlada Janeza Janše kljub pregretosti gospodarstva brez oklevanja prilivala olja na ogenj in se hvalila z visokimi številkami. Končalo se je v solzah in skorajšnjim bankrotom države. Sedaj, ko je gospodarstvo prav tako pregreto, ko cene divjajo, gradbeniki in obrtniki pa ne zmorejo izpolniti vseh naročil (zaradi česar je spet na škodi vsak, ki potrebuje storitve obrtnika po razumni ceni, pa jih ne dobi), bi pametna vlada počasi zategovala zavoro. Naša pa s silnim investicijskim ciklom na valu izposojenih milijonov in denarja iz EU le poslabšuje razmere.

Moto vladajoče stranke SDS je "gradimo Slovenijo", vendar sadov te "gradnje" (da ne izgubljamo besed o slaboumnosti takšnega slogana) nikakor ne občutijo vsi državljani. Najmanj so te "gradnje" deležni tisti, ki bi stanovanje res potrebovali, medtem ko si bo lahko premožni zdravnik (ali uradnik) zdaj z gotovino kupil nov vikend na morju ali garsonjero za oddajo. Plačo in visoke dodatke je posredno prejel od državljana s povprečno plačo, navedeno v zgornji izjavi Janeza Janše. Od državljana, ki plačuje davke, ne more pa najeti tako visokega kredita, da bi si kupil stanovanje.