Recimo, da ste med tistimi, ki se ne želijo cepiti. Ker ste pripravljeni tvegati. Zavestno in na lastno odgovornost. Ker menite, da vas dovolj ščitijo tisti, ki so že cepljeni. Ali pa ste prepričani, da virusa v resnici ni oz. da gre samo za neke vrste gripo, ki je pri nekaterih slulčajno izražena v malo težji obliki. Ker se redno informirate na Facebooku in o tej bolezni veste že vse. Več kot zdravniki, ki vašega telesa sploh ne poznajo.
Potem pa tisti virus, ki po vašem trdnem prepričanju sploh ne obstaja, v svoji delta različici nenadejano skoči tudi na vas. Ker ste se družili z ljudmi in maske niste nosili niti pod brado. Sploh je niste imeli. In pri tem vas virus niti ni vprašal, ali verjamete vanj ali ne.
Nekaj dni še gre
Okuženi ste torej s kovidom in nekaj dni še nekako gre. Hvalite se prijateljem, da ste imeli prav in da je to res samo blaga oblika gripe.
Nato pa nepričakovan preobrat. V pljučih čutite pritisk in vedno težje in bolj plitvo dihate. Hitro se utrudite, vse vas boli in komaj ste na nogah. Kljub počitku in čajem ni prav nič bolje. Pokličete svojega zdravnika, ki pa se ne oglaša. Zaposlen je s pregledovanjem drugih, kovidnih pacientov. Ne zmore vsega. Ne veste kaj bi, stanje je vse slabše, pokličete rešilca.
Pričakujete tudi, da bodo vaše neodgovorno tveganje, vašo ignoranco, zavračanje, vaš zdravstveni gambling reševali tisti, ki vas že skoraj eno leto tako rekoč moledujoče nagovarjajo, da se cepite, saj boste samo tako preprečili hujšo obliko bolezni
Znajdete se na urgenci. Tako kot vse druge vas najprej testirajo in ugotovijo, da ste kovid pozitivni. Nato pa vas vprašajo, ali ste cepljeni in če imate potrdilo. In vi med hudim sopenjem komaj izdavite, da niste.
Zdaj pa zares
Ker se dušite in izgubljate zavest, od medicinskega osebja seveda pričakujete pomoč. Oni pa vam pomirjujoče rečejo nekaj, kar vam vzame še tisto malo sape, ki vam je je preostalo v pljučih. Da imate samo lažjo obliko gripe in da vas bodo poslali domov. Tako ali tako imajo vse postelje zasedene s kovid bolniki, ki so resno zboleli - in to že pred vami. Svetujejo vam, da v lekarni kupite lekadol in da pijete dovolj čaja. Pa bo. Gripa lahko traja dober teden, potem pa bo vse dobro. In dodajo, da ste lahko še zadovoljni, da imate samo delta različico gripe. Ker če bi skupili najnovejši virus omikron, ki smo ga zaznali v petek v južni Afriki, potem bi bilo pa treba povečati dozo lekadola.
Še dobro, da je ta zgodba do sem izmišljena. Resnica se začne šele tukaj.
Zavestno
Tvegali ste okužbo na lastno odgovornost. Zavestno. Ob posmehovanju tistim, ki so po vašem šibki, ker so se uklonili vladi. Ali ministru za zdravje ali politiki nasploh. Ali zdravniškim lobijem ali farmacevtom ali medijem. Ali Svetovni zdravstveni organizaciji ali EU ali komurkoli že. Nekomu pač.
In zdaj pričakujete, da boste na račun ljudi, ki ste se jim posmehovali ali jih celo zaničevali, dobili njihovo posteljo? Si z njimi delili zdravnika ter eno in pol medicinsko sestro? Ker je to vaša zdravstvena in socialna pravica? Brezpogojna, seveda? Kadarkoli.
Pričakujete tudi, da bodo vaše neodgovorno tveganje, vašo ignoranco, zavračanje, vaš zdravstveni gambling reševali tisti, ki vas že skoraj eno leto tako rekoč moledujoče nagovarjajo, da se cepite, saj boste samo tako preprečili hujšo obliko bolezni. Pomoč zdaj iščete pri ljudeh, ki ste jih načrtno preslišali ali pa ste jim bili celo pripravljeni očitati, da vam kratijo svobodno izbiro o vašem telesu. Pomoč pričakujete od ljudi, katerih znanje ste teptali s študiranjem izmišljenih Facebook zapisov — in si ob tem govorili, da kaj bo vam to cepljenje, ko pa imate vendar tako krepko telo in odporen imunski sistem.
Družbena bolezen
Pričakujete posteljo zase. Takoj. Ker je to vaša pravica. Neglede na to, koliko je v bolnici že takih, ki niso tam zaradi lastne neodgovornosti — kot vi —, temveč zaradi svoje imunske neodpornosti, zaradi pridružene bolezni, ki jim je preprečevala cepljenje, zaradi starosti ali preprosto zato, ker cepivo ne ščiti popolnoma.
Tisti drugi imajo tudi svoje pravice. Zato naj bo v tej naši nesrečno razklani družbi končno jasno, da kadar treščijo pravice druga ob drugo, ne gre za borbo, kdo bo koga. Takrat gre za solidarnost. Gre za naju dva. Za oba. Za vse.
Pandemija, kakršna je kovid, je družbena, globalna bolezen. Ko izbruhne, se mora misel na lastno zdravje zliti z zavedanjem, da moramo biti zdravi vsi, če hočemo biti zdravi tudi sami.
* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.