(POGLED) Trgovina je srce ekonomije. Tudi zdravstva

Obseg trgovine na drobno v evrskem območju in celotni EU se je oktobra na mesečni ravni povečal za 1,5 odstotka, medletno pa je bil večji za 4,3 oziroma 4,2 odstotka. A v Sloveniji se je ob prvih vnovičnih koronskih omejitvah za omenjeno dejavnost na mesečni ravni zmanjšal za 1,4 odstotka, medletno pa za kar 11,1 odstotka. Gre za največja padca v celotni EU, kot je videti, pa novembra in decembra stanje ne bo boljše, kvečjemu slabše. Zato ne preseneča, da v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) slovensko vlado rotijo, malodane prosijo, naj nekoliko sprosti ukrepe pri zajezitvi širjenja koronavirusa, saj so določene prodajalne z nenujnimi dobrinami (oblačila, obutev, pohištvo, tehnika ...) zaprte, živilske trgovine pa teh izdelkov prav tako ne smejo prodajati.

Na TZS obenem izpostavljajo, da naj bi le 1,4 odstotka okužb izviralo iz trgovin, je pa res, da bi lahko bilo okužb še manj, če bi v njih pravilno nosili zaščitne maske tako prodajalci kot kupci ter upoštevali medsebojno razdaljo. Potrošniki lahko izbiramo in v prodajalne trgovcev, kjer od svojih prodajalcev in kupcev ne zahtevajo pravilne nošnje mask (čez usta in nos), ne bomo šli. A to velja le za prebivalce večjih krajev in mest, kjer lahko izbirajo med različnimi trgovinami, v manjših krajih pa je verjetnost prenosa okužbe v praviloma manjših lokalnih trgovinah večja, zato je že ob spomladanskem valu epidemije Igor Mervič, prvi mož Spar Slovenije, opozarjal na nesmiselnost ukrepa prepovedi prehajanja občinskih meja. Je že tako, da če posameznik zaščitnih ukrepov ne upošteva v lastni občini, jih tudi v drugi ne bo, in nasprotno, tisti, ki upošteva zaščitne ukrepe, jih bo po vsej Sloveniji. A poznavalci menijo, da je bil ukrep občinskih meja spomladi in tudi jeseni sprejet, ker se aktualna oblast boji množičnejših protestov, s tem ukrepom pa jim je to v veliki meri uspelo preprečiti, pri preprečitvi širjenja okužb in števila umrlih pa ni bila tako prizadevna in uspešna.

V TZS še opozarjajo, da je trgovinska dejavnost ključni generator potrošnje in rasti BDP v posamezni ekonomiji, zato se jim tako rigorozni ukrepi v času omejevanja širitve covida-19 na trgovskem področju ne zdijo razumljivi. Še več, izpostavljajo, da so v njihovi dejavnosti v obdobju omejevanja njihovega poslovanja našteli že več kot 10 tisoč prijav na zavod za zaposlovanje. Z zaprtjem dela trgovskih dejavnosti, tako v TZS, podjetjem iz te branže nastaja nepopravljiva gospodarska škoda, obenem pa po njihovem ukrepi niso dovolj ciljno usmerjeni, zato ne dajejo pravega učinka, in kakor ugotavljajo posamezniki, je tako tudi na področju zdravstva, saj število okužb ne upada. Tudi nedavni sestanek trgovcev s premierjem Janezom Janšo, gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom in zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem tako ni obrodil sadov. Lahko se zgodi, da bodo še velik del decembra, če ne v celoti, imeli trgovci oteženo poslovanje, čeprav je to mesec, ko je v trgovinah daleč največ prometa. Da bo posledično prizadeta državna blagajna, ki bo pobrala občutno manj davka, je tudi vsakomur jasno. Tudi frizerji in kozmetiki ob zaprtju svojih salonov ugotavljajo, da se je razmahnilo delo na črno, kar pomeni dvojno nevarnost - večjo možnost prenosa okužb in manj pobranega davka za državo.

Tako pri TZS kot v trgovinskem sindikatu pričakujejo, da se najbolj prizadetim trgovcem, ki so morali prodajalne zapreti v celoti, takih naj bi bilo štiri petine, dodatno pomaga v prihajajočem PKP 7, obenem pa se sprašujejo, ali vlada načrtno uničuje slovensko trgovino. Zgovoren je podatek Fursa o prodaji na minuli zadnjenovembrski črni petek, ki je bil za trgovce resnično črn, saj je, upoštevajoč račune prek davčnih blagajn, prodaja v trgovini na drobno glede na črni petek lani upadla za 35 odstotkov, pri neživilskih trgovcih celo za 55 odstotkov. Ob tem veliko pove podatek, da so letos prodajalne s tekstilom in čevlji skupno zaprte že štiri mesece. Tako je polovica slovenskih potrošnikov priznala, da je v zadnjega pol leta v trgovinah kupovala občutno manj, podobni trendi pa bodo ostali, tako da se v TZS sprašujejo, če bosta trgovina in zasebna potrošnja sploh še generatorja slovenske gospodarske rasti. Trgovci še opozarjajo, da so velik del svojega prometa usmerili na splet, da pa logistika temu ne uspe slediti v celoti, zato mnogokrat nezadovoljni kupci naročeno prejmejo z zamudo.

Prav tako ukrep o neprodaji oblačil, obutve in tehnike ni imel veliko smisla, kot zapiranje neživilskih trgovin ne, se pa že močno pozna na prometu v trgovinah, kjer naj bi se sicer odvila kar tretjina celotne prodaje in gospodarstva. Trgovinski sektor je srce ekonomije, brez te pa ni niti zdravstva, pa naj bo to v kakršnikoli kondiciji že. Brez dobro delujočega gospodarstva niti plač in dodatkov prizadevnim zdravstvenim delavcem država ne bo mogla financirati, pa če si jih ti še kako zaslužijo. Zato bi vlada morala prisluhniti strokovnjakom in tistim na terenu - pa naj bodo ti iz vrst zdravstva ali gospodarstva -, ne pa da nepremišljeno sprejema odločitve, ki zadevajo vse nas in katerih negativne posledice bomo (ob)čutili še leta in desetletja, četudi oni že zdavnaj ne bodo na oblasti. Državljani, trgovci ali kdo drug, bi namreč radi delali, ne pa bili zaprti v občinah za štirimi stenami, na kavču, pred televizijo in čakali na miloščino in podporo države. Obenem pa so frustrirani, ko vidijo, da zaprtje njihove dejavnosti ne prinaša želenih rezultatov na področju boja s koronavirusom.