Približno dva tedna sem bila ujetnica v Afganistanu, ko je vlada moje države, Kanade, vzpostavila stik z ljudmi, ki so se poskušali pogajati o moji izpustitvi. Pogajalcem so povedali, naj mi naslednji dan dovolijo govoriti po telefonu, medtem pa bo ameriška vojska z dronom preletela ozemlje, da bi ugotovili, kje sem. Pogajalci tega niso mogli dopustiti. (Izpustili so me nekaj tednov kasneje v izmenjavi zapornikov.) Toda pripravljenost ameriške vlade, da pomaga najti mene, kanadsko novinarko, ki je bila ugrabljena med delom v Afganistanu, je predstavljalo neke vrste varnostno mrežo za ljudi, ki opravljajo nevarne poklice. Enajst let kasneje te varnostne mreže ni več – in novinarji smo v večji nevarnosti kot kadarkoli prej.
Danes novinarji po vsem svetu kljub kršenju pravic pogumno sledijo dogajanju zaradi širjenja covida-19