Potrošniki z zaskrbljenostjo spremljamo stalno dvigovanje cen hrane na trgovskih policah. Kaj se dogaja, kje iskati razloge? Razlogov za to je veliko in so zelo obsežni, povezani so z dogajanjem na svetovnih trgih, ponudbo in povpraševanjem, konkurenčnostjo in učinkovitostjo delovanja agroživilske verige. Dogajanja na svetovnih trgih močno vplivajo na izjemne podražitve cen energentov (elektrike, plina), transporta, krme, surovin v kmetijstvu, embalaže in stroškov dela. Globalno pomanjkanje električne energije in plina ustavlja proizvodnjo po svetu, kar verižno sproža omejevanje proizvodnje, pomanjkanje surovin in drugega blaga za pridelavo in predelavo.
Slovenija je majhen trg, kjer že en kamion uvoza nekega živila lahko poruši cenovna razmerja na trgu. Poglejmo samo primer globalnega fenomena, kot je pojav prašičje kuge na Kitajskem še pred epidemijo koronavirusa. Kitajci kot eni največjih porabnikov prašičjega mesa so praktično čez noč ostali brez domače prireje. Povečano povpraševanje Kitajske po prašičjem mesu in omejena ponudba sta vodila v dvig cen prašičjega mesa, ki se je v enormnih količinah izvažalo na Kitajsko. Tega so se razveselili tudi slovenski prašičerejci, saj se je cena prašičjega mesa zvišala tudi v Sloveniji, in sicer v povprečju za 35 odstotkov. Kitajci danes že pospešeno obnavljajo svoje črede prašičev. Izvoz iz Evrope se zmanjšuje in panoga ponovno vstopa v novo poslovno okolje, cene pa se znižujejo. Kako to vpliva na slovensko prašičerejo? Srečujemo se z visokimi cenami surovin, krme, energentov, ki dražijo prirejo in predelavo mesa prašičev. Pritiski po dvigu cen prihajajo tako s strani rejcev, živilskopredelovalne industrije in se krepijo vzdolž celotne verige vse do potrošnika. Podražitve hrane, med drugim svinjskega mesa, na trgovskih policah so tako neizbežne, čeprav trgovina s cenejšim blagom iz tujine, želi omejevati legitimne zahteve po dvigu cen.
Prašičereja je bila v preteklosti poleg perutninarstva najbolje organizirana kmetijska panoga v Sloveniji, ki je zagotavljala nemoteno oskrbo prebivalcev s prašičjim mesom - do leta 2003 smo imeli v hlevih tudi več kot 600.000 prašičev. Danes slovenska prašičereja temelji na nekaj kmetijskih podjetjih in nekaj večjih rejcih, ki prašiče redijo v okviru družinskih kmetij. Skupaj naj bi vhlevljali od 230.000 do 260.000 prašičev. Letno se tako v Sloveniji zakolje okoli 300.000 prašičev, od tega dobri dve tretjini v klavnicah.
Na prirejo in predelavo so vplivali tudi epidemija covida-19 ter spremenjeni prodajni tokovi. Protikoronski ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so z zapiranjem ali omejevanjem v letu 2020 ter v začetku leta 2021 za prodajo mesa prašičev ključnih sektorjev, kot so turizem, gostinstvo in javni zavodi, povzročili neslutene težave. Spremenjeni prodajni tokovi so kljub višjim cenam prašičjega mesa na svetovnem trgu povzročili občuten padec odkupnih cen, občasno pa tudi zastoje pri prodaji prašičev. Tako je bilo povprečje cen zadnjih treh mesecev leta 2020 za dobro četrtino manjše od povprečja cen prvih treh mesecev istega leta. Hkrati se pojavljajo velika cenovna neravnovesja na trgih surovin, embalaže, energije in transporta. Cene ječmena so bile v porastu že ob koncu leta 2020, medtem ko so se cene koruznega zrnja in beljakovinske krme začele hitro povečevati v začetku leta 2021. Trend naraščanja cen je potekal vse do začetka poletja. Cena koruznega zrnja se je ustalila na ravni 50 odstotkov nad povprečjem cen v času žetve 2020. Cene sojinih tropin so se po strmem porastu v pomladnih mescih 2021 preko poletja nekoliko znižale, a so bile še vedno za tretjino višje kot poleti leta 2020. Za več kot tretjino je v letu 2021 višja tudi cena ječmena. Številni indici kažejo, da bo odkupna cena koruze v regiji sprva le nekoliko pod ravnijo cen poleti 2021, s povpraševanjem in manjšim obsegom pridelave, na katero so vplivale neugodne vremenske razmere, pa bo zagotovo kaj kmalu viden ponovni porast cen. Krma predstavlja v prašičereji največji delež v skupnih stroških, zato zvišanja cen občutno podražijo prirejo prašičjega mesa. Kljub rahlemu znižanju cen soje bo zaradi visokih cen ječmena in koruznega zrnja v prihodnjih mesecih povprečni strošek prireje prašičjega mesa (po modelnih ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije) v jesenskem času za okoli 10 odstotkov, ob koncu leta pa kar za 14 odstotkov večji kot v enakem obdobju leta 2020.
Tudi po morebitni umiritvi na trgu surovin bodo panogi ostali izzivi, s katerimi se spopada že vrsto let
Tudi po morebitni umiritvi na trgu surovin bodo panogi ostali izzivi, s katerimi se spopada že vrsto let. Med drugim se pomembno spreminjajo prehranske navade potrošnikov. Rejce pestijo tudi administrativne ovire in skupine potrošnikov. Vse več rejcev se ne odloči za že načrtovane investicije za gradnjo novih hlevov in povečanje proizvodnih kapacitet. K temu prispevajo dolgotrajni postopki pridobivanja različnih dovoljenj, različne iniciative, ki nasprotujejo gradnji prašičerejskih hlevov, okoljski vidiki in številne druge omejitve.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
