Vzhodnoazijski monsun je to poletje bičal Kitajsko. Konec julija so bila izdana opozorila o poplavah 433 rek, na tisoče domov in podjetij je bilo uničenih, več milijonov ljudi je skoraj stalo brez domov. Nivo vode največjega kitajskega sladkovodnega jezera Pojang je narasel na rekordnih 22,6 metra, kar je spodbudilo oblasti v vzhodni provinci Džangši, kjer živi kar 45 milijonov ljudi, da so sprejele "vojne" ukrepe. Kitajcem že več kot dvajset let grozi opustošenje takšnih razsežnosti - in to je najverjetneje samo začetek.
Uničevalne poplave niso nič novega na Kitajskem, kjer se z velikimi rekami spopadajo že na tisoče let. V preteklosti je bila politična stabilnost odvisna od tega, kako se je z njimi spopadala oblast. Kitajsko so uničujoče poplave dosegle nazadnje leta 1998, umrlo je več kot tri tisoč ljudi, 15 milijonov jih je izgubilo dom, gospodarska izguba je dosegla 24 milijard dolarjev. Z reflektiranjem političnega pomena poplav je kitajska vlada pohitela pri izvajanju novih ukrepov - od naložb v infrastrukturo do reform pri rabi zemljišč -, da bi preprečila ponovitev katastrofe takšnih razsežnosti.
Kitajska se je kot drugo največje svetovno gospodarstvo zavzela za modernizacijo in napredno industrializacijo. Eden glavnih dejavnikov pri njenem uspehu je obsežna rečna infrastruktura. V zadnjih dvajsetih letih so namreč upravljali kitajske rečne sisteme kot nikoli pred tem, da bi se izognili dogodkom, kakršni so bili leta 1998, in da bi hkrati zgradili dovolj hidroelektrarn za vzdrževanje močne industrializacije države. Rezultat tega je, da ima pretočna reka Jangce, najdaljša v Aziji, danes na svoji poti nepredstavljive ovire v obliki jezov in druge infrastrukture.
Za uspešno obvladovanje poplav je treba poslušati vse lokalne strani
Obiščite spletno stran brez oglasov.
