(INTERVJU) Felice Žiža: Zorčič bi moral sam odstopiti, a glasova manjšinskih poslancev za njegovo razrešitev nista zajamčena

Družbeno-politične razmere v državi so trenutno precej napete, k temu pa ne prispeva le epidemija bolezni covid-19. Štirje evroposlanci so predsednika republike v sredo opozorili na porast nestrpnosti. Kako gledate na ta problem? Nenazadnje ste bili konec lanskega decembra tudi vi tarča napadov, ko je šlo za sporne plakate na Obali.

Zagotovo to ni lepo, to je predvsem izraz velikih političnih napetosti. Epidemija je zagotovo pospešila in poglobila vse težave, ki nas spremljajo. Kot zdravnik bi pričakoval, da se bo politika pred zdravstveno krizo takšnih razsežnosti, ki je nato postala tudi socialna in ekonomska kriza, uskladila in poenotila pri glavnih točkah. Prav je, da v politiki obstajajo različna mnenja, stališča, načela in ideološki pogledi, vendar pa bi pričakoval, da bi se v obdobju epidemije tudi pri nas uskladili tako, kot so se, vsaj kakor sem razbral iz medijev, politiki v večini evropskih držav.

Vse vlade v Evropi in po svetu so se ljudem v času pandemije trudile pokazati pravo smer in pot. Jasno je, da vsaka vlada dela napake, nenazadnje vsak, ki dela, dela napake. Na drugi strani je seveda najlažje kritizirati tistega, ki dela. Tisti, ki ne dela nič, ima vedno čiste roke, a to ne pomeni, da tudi on ne dela napak. V zimskih mesecih, ko smo bili vsi skupaj globoko v zdravstveni krizi in je zaradi bolezni covid-19 pri nas dnevno umiralo od 60 do 70 ljudi, politika ni gledala na to, ampak je le prilivala olje na ogenj. Se je pa bolj ali manj podobno kot v slovenski takrat na primer dogajalo tudi v italijanski politiki.

Poslanci SDS, NSi in SMC so v državni zbor vložili predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Zakaj s poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencom Horvathom niste prispevali svojih podpisov pod predlog za Zorčičevo razrešitev, ste pa to storili v primeru 47 podpisov, ki naj bi služili kot poziv Zorčiču, da odstopi z mesta predsednika parlamenta?

Z gospodom Horvathom v veliki večini primerov oziroma skoraj vedno delujeva usklajeno. Ko gre za to situacijo, razmišljava o odločitvah, ki sta ju sprejela Zorčičeva predhodnika Dejan Židan in Matej Tonin. Ko se je v državnem zboru izoblikovala Šarčeva koalicija in v njej ni bilo NSi, je gospod Tonin avtomatično odstopil. Potem ko je kasneje gospod Šarec odstopil kot predsednik vlade in je bil za novega mandatarja izvoljen gospod Janša, se je sam umaknil tudi gospod Židan.

Poslanca narodnih skupnosti meniva, da bi moral to storiti tudi gospod Zorčič, in sicer še isti dan, ko so nepovezani poslanci ustanovili svojo poslansko skupino. V poslovniku državnega zbora sicer ne piše, da bi to moral storiti, a mislim, da vsak razume, da v primeru, če je eno mesto podpredsednika državnega zbora vedno rezervirano za opozicijo, položaj predsednika in ostalih podpredsednikov pripadajo koaliciji. Glede na to sva dala najina podpisa, da bi podprla zavezništvo koalicije z nama in stališče, da bi gospod Zorčič moral odstopiti.

Koalicija na prvem tajnem glasovanju ni zbrala potrebnih 46 glasov za Zorčičevo razrešitev, vprašanje je, ali ji to lahko uspe v drugo. Ali gospod Zorčič kot opozicijski poslanec po vaši oceni ne bi smel voditi državnega zbora do izteka aktualnega mandata?

To je čisto logično glede na obnašanje prejšnjih predsednikov državnega zbora. Tudi gospod Tonin in gospod Židan bi lahko ostala na mestih predsednika državnega zbora, vendar sta raje sama odstopila, da ni bilo potrebno iskati glasov za to. V 30 letih samostojne Slovenije po mojem vedenju državni zbor nikoli ni imel predsednika, ki je bil iz opozicijskih strank. Če je koalicija izrazila željo, da bi imenovala in izglasovala novega predsednika državnega zbora iz svojih vrst, potem z gospodom Horvathom meniva, da bi bilo to prav. Poudarila sva, da bi se nama samostojen odstop gospoda Zorčiča zdel pravilen.

To je bil namen omenjenih podpisov, pod predlog za njegovo razrešitev pa jih nisva prispevala. Kar pa se tiče samega tajnega glasovanja, pa sva z gospodom Horvathom že ob prvem poskusu zamenjave gospoda Zorčiča dejala, da ne bova razkrila, kako bova glasovala, in dodala, da v primeru, ko se odloča o razrešitvi ministra ali predsednika državnega zbora, svojega glasu ne garantirava. Pri razrešitvah ne bi želela sodelovati in biti jeziček na tehtnici.

Ali to pomeni, da koalicija pri tajnem glasovanju o razrešitvi predsednika državnega zbora ne more računati na vašo podporo?

Tako kot že ob prvem poskusu razrešitve z gospodom Horvathom ne bova garantirala svojega glasu. Poslanca narodnih skupnosti imava glede tega enako stališče in sva stoodstotno usklajena. Če je glasovanje tajno, pa naj tudi ostane tajno.

Druga vroča tema v državnem zboru so prerazporeditve mest v delovnih telesih. V torek že tretjič ni prišlo do dogovora med koalicijo in opozicijo glede tega, LMŠ je napovedala delno obstrukcijo dela državnega zbora. Kako gledate na to, da nepovezani poslanci po izstopu iz poslanskih skupin DeSUS in SMC ne morejo sodelovati v parlamentarnih odborih in komisijah?

Na zadnjem kolegiju predsednika državnega zbora sem bil odsoten, ker predlog koalicije takrat še ni bil na mizi in ni bil usklajen z opozicijo, zlasti pa med tremi nepovezanimi poslanci in njihovo prvotno poslansko skupino SMC. Ker omenjenega predloga ni bilo, sem se odločil, da ne grem na kolegij, sicer pa se poslanca narodnih skupnosti zavzemava za to, da bi nepovezani poslanci dobili mesta v delovnih telesih, ki jim pripadajo.

Kolikor mi je znano, naj bi zdaj na strani SMC v dogovoru s koalicijo vendarle nastal nek predlog, ki še ni javen, se pa o njem pogovarjajo z nepovezanimi poslanci. Manjše težave bi lahko predstavljala uskladitev glede mest v tistih odborih in komisijah, kjer želijo biti prisotni tako nepovezani poslanci kot tudi poslanci SMC. Govorimo o mestih za dva ali tri odbore oziroma komisije, medtem ko naj bi bili glede števila mest v delovnih telesih usklajeni s pričakovanji nepovezanih poslancev. Ne vem, kako daleč so prišli s temi pogovori, bi bil pa lahko predlog sprejet in usklajen že v naslednjih dneh oziroma prihodnji teden. 

Pa je ta neuradni predlog, o katerem naj bi se pogovarjali, kakorkoli povezan z zgodbo s pozivom gospodu Zorčiču ali gre za ločeni zadevi?

To vam ne vem povedati, mislim pa, da ne. Jaz sem sicer rekel, da ne pridem na kolegij predsednika državnega zbora, dokler ne bo glede prerazporeditve mest v delovnih telesih na mizi konkreten predlog, da bomo o tem nato lahko razpravljali in na koncu dali nepovezanim poslancem tista mesta, ki jim pripadajo. Rekli so mi, da bo zadeva v naslednjem tednu usklajena in da bi bile lahko zgolj še kakšne minimalne težave pri izbiri mest v odborih in komisijah, glede števila mest za nepovezane poslance pa ne.

Menite, da lahko Janševa vlada glede na trenutno razmerje moči v parlamentu dokonča svoj mandat, ali ocenjujete, da lahko vsak čas pride do predčasnih parlamentarnih volitev?

Kljub temu kdaj glasujeva tudi proti zakonom, ki jih predlaga vlada, decembra lani pa smo skupaj z DeSUS in SMC glasovali za dopolnilo k predlogu sedmega protikoronskega paketa za financiranje STA. Ta težava je sicer še danes odprta. Sprašujem se, zakaj ne bi direktor STA, vlada ali opozicija sklicali skupni javni posvet vseh treh strani, da se ta zadeva razčisti. V pravni in demokratični državi ne moremo dopustiti stvari, ki se zdaj dogajajo z STA, ob tem da javnosti niso povsem jasne in da človek ne ve, kje je resnica. Te zadeve je treba razčistiti, da se točno razume, kje tiči problem in zakaj smo sploh prišli do točke, kjer smo. Je pa potrebno to zadevo glede STA rešiti čimprej, ker zadeva blati Slovenijo in njeno demokracijo.

Ko gre za prej omenjena sporazuma o sodelovanju s Šarčevo in Janševo vlado, je tukaj prisotna kakšna razlika, ko gre za prioritete in projekte italijanske in madžarske narodne skupnosti?

Moj predhodnik Roberto Battelli in predhodnik poslanca madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz sta nama z gospodom Horvathom povedala točno to, kar zdaj opažava tudi sama. Prva Janševa vlada v mandatu 2004–2008 in aktualna tretja Janševa vlada sta dogovor o sodelovanju s poslancema narodnih skupnosti podpisala z natančno opredeljenimi točkami, časovnico, finančnimi obremenitvami in prioritetami, skratka tako, kot se naredi koalicijski sporazum. Z drugimi vladami se je medtem do zdaj sklepalo samo splošne dogovore in določilo načela delovanja.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti živimo na osnovi ustave, najpomembnejša za nas sta 11. in 64. člen. Do problemov prihaja zaradi razkoraka med normativnimi, pravnimi in ustavnimi določbami ter med tem, kar se izvaja v praksi, na primer na področju dvojezičnosti. Pravna in demokratična država bi morala poskrbeti za to, da ne bi prihajalo do neskladij med tem, kar je napisano, in tem, kar se dogaja v praksi. Zato potrebujemo takšne dogovore o sodelovanju z vlado, kjer je točno zapisano, kaj, kako in kdaj bomo naredili, in takšni sporazumi bi morali biti v podpisani z vsemi naslednjimi vladami.

Določeni ljudje v tej državi dajejo vtis, da se bojijo, da se bo nekaj zgodilo, ker na nekaterih območjih živimo pripadniki narodnih manjšin in uresničujemo svoje pravice na teh območjih, namesto da bi na to gledali iz pozitivnega zornega kota, torej da z našo kulturo, jezikom in dediščino ustvarjamo dodatno bogastvo za področje, na katerem živimo in za vso državo. Večinski narod zaradi tega nikakor ni ogrožen, s tem zgolj obogatimo naše ljudi, narode in kraje, kjer smo prisotni.