(POGLED) Zaradi jeze so izgubili "ablast"

Začelo se je takoj prve dni prevzema oblasti. Pisalo se je leto 2020, ko je tudi na naša vrata potrkala nevarna virusna bolezen, medtem ko je v Italiji že kazala vse svoje prave zobe. Posnetki, ki smo jih v tistih dneh spremljali, niso bili več posnetki z oddaljene Kitajske, ampak so bili posnetki povsem blizu naše meje. Slišali smo modrovanje nekaterih, da se nam kaj takega ne more zgoditi, ker smo mi pač narod, ki se ne objema in poljublja ob vsakem srečanju s prijatelji in bežnimi znanci. Tudi menda naj bi mi bolj skrbeli za higieno, ne le rok. A se je to zgodilo tudi pri nas.

Ko je virus prestopil našo mejo in začel strašiti tudi pri nas, je bil takratni predsednik manjšinske vlade Marjan Šarec povsem na tleh. To mi je lani povedal pomembnejši minister Šarčeve vlade, ki pa ne želi biti imenovan. Tudi zaradi nemoči, panike, ki ga je zajela na začetku covida, in ker se je Levica odločila, da njegove vlade ne bo več podpirala, je Šarec odstopil in dobesedno Janezu Janši, ki je bil ves čas na preži, v roke potisnil vlado. Ta je bila kasneje sestavljena tudi s strankami, ki so še dve leti poprej javno zatrjevale, da z Janšo že ne bodo nikoli sestavili vlade. A zarečenega kruha se pogosto največ poje, sploh v politiki. To, da so Šarec s svojo LMŠ in Luka Mesec s svojo Levico oblast naivno prepustili Janši, jih je še kako boleče stalo na letošnjih parlamentarnih volitvah. Medtem ko se je Levica le skozi šivankino uho uspela prebiti v Državni zbor, je zmanjkalo ekipi Marjana Šarca, ki pa ima resnici na ljubo v svojih vrstah odlične poslance in v času vladanja tudi odlične ministre. Škoda. A je, kar je. Raje kot na Šarca so volivci stavili na Roberta Goloba.

A vrnimo se v čas, ko je Janševa ekipa prevzela "ablast". Najprej je s kazenskimi sankcijami zagrozila Marjanu Šarcu, na prvi seji vlade so si za foto termin nadeli zaščitne maske in jih potem, ko so ugasnile kamere, takoj sneli in nam s tem najbolj nazorno nakazali, kako bodo vladali. Tako da bo njim dovoljeno vse, vse druge, ki pa se ne bodo striktno držali njihovih dostikrat bebavih in nerazumnih ukrepov, pa bodo kaznovali, jih preganjali in zalivali z vodo, pomešano s solzivcem. Vlado, ki jo je dobili v roke, ker so se nekateri preveč (panično?) ustrašili odgovornosti za zdravje državljanov, je povsem v skladu s pričakovanj tistih, ki Janšev način vladanja poznamo, vodil z jezo. To sem javno v nekaterih svojih kolumnah zapisal že v prvih tednih njegovega in potem tudi njihovega vladanja. Lahko neseš zlata jajca, deliš ljudstvu bonbone in bonboniere, pa prav nič ne pomaga, če to delaš z jezo. Še vedno ostaneš pri tistih svojih 25 odstotkih volilne podpore oziroma pri svojih najbolj zvestih volivcih, kar se je na volitvah tudi pokazalo. Strašenje ljudstva, grožnje, mrki obrazi na tiskovnih konferencah, javni govori premierja brez enega samega poskusa nasmeška, kot da bi bili najmanj pred najhujšo jedrsko vojno, niso obrodili sadove. Ljudstvo je to vzelo na znanje in se še samo začelo tako obnašati. Na znanje so vzeli jezo nekaterih vidnih predstavnikov oblasti, omenimo Janeza Janšo, Aleša Hojsa, Vaska Simonitija in Jelka Kacina ter Zdravka Počivalška, ko je arogantno pojasnjeval škandalozno nabavljanje zaščitne opreme, ter Mateja Tonina, ki je začuda vse bolj postajal kopija prvaka SDS (in se nekaj tednov pred volitvami spet utiril na prava pota), pa zmedenost Desusa, kjer niso vedeli, ali so v vladi ali ne. Ljudje so zavračali tudi tiste najbolj smiselne prijeme oziroma zaščitne ukrepe za obvladovanje nevarnega virusa, kar je še najbolj natančno in nazorno v svojih dveh knjigah popisal Ali Žerdin.

Za nameček se je vlada Janeza Janše z vso jezo, s katero se je spopadala z virusom in ljudstvom, lotila tudi političnega kadrovanja. Zamenjali so, kar se je zamenjati dalo, če bi zmagali, pa bi zamenjali še tisto, kar jim ni uspelo. Tudi tako, da bi spremenili kakšen zakon, ki jim ga zadnje leto zaradi premalo poslancev ni uspelo. A so se vsaj v enem primeru zafrknili. Pri dr. Robertu Golobu, ki mu niso dopustili, da bi še naprej vodil uspešno podjetje Gen-I. Tako kot so se zafrknili pred leti pri Zoranu Jankoviču, ki bi zagotovo raje vodil Mercator, kot pa se podal v politiko. Pa so ga zamenjali in kar naenkrat na volitvah dobili nekoga, ki jim je zmešal štrene, a potem le zaradi svoje nadutosti ni uspel sestaviti vlade - in jo je, tako kot Šarec pred dvema letoma, v roke izročil Janši. K sreči le za kratek čas, a dovolj dolgo, da smo še leta potem krepko čutili posledice njegovih varčevalnih ukrepov, imenovanih Zujf. Tako kot bomo še dolgo čutili posledice dveletnega nebrzdanega trošenja, "pufanja" in razdeljevanja (našega) skupnega premoženja vsem, tudi tistim, ki dostikrat niti malo niso bili upravičeni do raznih finančnih daril. Misleč, da bo na eni strani s palico (jezo) in na drugi strani z dobroto (bonboni) dobil naslednje volitve, se mu je zgodil nasmejani Robert Golob, ki ga je v finišu volilne kampanje premagal kar z domačega kavča. Medtem ko se je Janša trudil kar se da z obraza "sneti" mrki obraz in jezo, je Golob z nasmeškom ljudstvo povabil na ples. Čistega vina pa je sicer nadvse grobo in na meji dobrega okusa vladni ekipi, ki je še ostala v studiu po odhodu opozicije z zmedenim voditeljem soočanja Igorjem Pirkovičem, nalil Ivan Gale. Še bolj čistega vina pa so bili člani Janševe vlade deležni na nedeljski volilni dan, 24. aprila 2022. Ker pa se je jeza dodobra zalezla tudi v glave volivcev, se lahko zgodi, da bo tudi Golobov nasmeh kmalu grenak. Upam, da ne tudi jezen. Kajti z jezo se ne pride daleč.