(POGLED ZDRAVNICE) Trampolini, drenjanje na igralih, na skiro brez ščitnikov ... Nesreča lahko čaka tudi na otroškem igrišču

Kot pediatrinja sem zadnjih nekaj let zaposlena na oddelku mariborske otroške kirurgije. Sicer sem bila že kot mama dveh nadobudnih hčera vedno pozorna na poškodbe in preprečevanje le-teh, vendar sem, odkar sem zaposlena na tem oddelku, še mnogo bolj vpeta v dogajanje v mariborski regiji. Naš oddelek namreč pokriva precejšen del severovzhodne Slovenije. Gre za moj osebni pogled na čas poletja in s tem povezane poškodbe pri otrocih. Kot v drugih evropskih državah so tudi v Sloveniji poškodbe in zastrupitve vodilni vzrok umrljivosti in pomemben vzrok obolevnosti otrok in mladostnikov.{infobox-quote_full}169713{/infobox-quote_full}

Dejstvo, ki neizpodbitno velja, je, da nesreča dejansko nikoli ne počiva. Nezgode so se dogajale in se bodo. Živimo namreč v okolju in obdobju, kjer naši otroci bolj ali manj odraščajo v izobilju različnih pripomočkov in športnih rekvizitov. Žal pa predvsem v zadnjem času opažamo tudi vedno slabšo fizično zmogljivost otrok, tako zavoljo posledic epidemije kot prepogoste dnevne uporabe elektronskih naprav. Tudi iz lastnih vzgojnih izkušenj se zavedam, da bi morala biti tudi kot mati veliko bolj striktna, vsaj kar se tiče uporabe tablic in telefonov. Da je vzgajanje bodočega najstnika precejšen zalogaj in da to niso le prazne fraze, spoznavam vsak dan sproti.

Opažam tudi, da sem kot starš verjetno izjemno naporna, saj na šolskem igrišču v mojem okolišu kar naprej opozarjam otroke k pravilni rabi zaščitnih sredstev, čelad in ščitnikov. Če povem po pravici, se tudi meni kdaj zgodi, da moji otroci niso optimalno zaščiteni, in ko se zamislim, se zgrozim sama nad seboj.{api_embed_photo_L30}692093{/api_embed_photo_L30}

Mnogi prevečkrat zamahnejo z roko, rekoč, saj gre le za kratko vožnjo s skirojem. Po navadi se ravno take vožnje končajo s poškodbami. Predvsem v poletnem času se na oddelku srečujemo z lažjimi in tudi težjimi poškodbami, ki nastanejo med vožnjo s skiroji, rolerji, kolesi, motornimi kolesi, med uporabo trampolinov, gugalnic, med plezanjem po drevesih in skokih z višine. Vsako leto se naša ustanova sreča tudi z utopitvami in hudimi opeklinami.

Že med hojo po Mariboru se pogosto zamislim nad uporabniki električnih skirojev, saj niti otroci, še manj pa odrasli, ne uporabljajo zaščitnih čelad, ki bi med morebitnim padcem vsaj delno zavarovale razvijajoče se možgane pred poškodbami. Zavedati se je namreč treba, da električni skiroji dosegajo visoke hitrosti in da lahko tudi blage poškodbe pri možganih, ki so še v razvoju, kljub njihovi plastičnosti puščajo okvare, ki se lahko pokažejo šele kasneje v življenju. Pogosto se pojavijo težave na kognitivnem področju in v čustvovanju. Otrok, ki je utrpel udarec v glavo, ob katerem so bile prisotni nezavest in bruhanje, morebitna sprememba v vedenju in obnašanju, pospanost, nujno potrebuje pregled pri urgentni službi in ustreznem specialistu, ki opredeli vrsto poškodbe in oceni morebitna tveganja za razvoj nadaljnjih poslabšanj kliničnega stanja. Starši morajo biti seznanjeni z dejstvom, da se določene možganske krvavitve lahko pokažejo šele kasneje in so lahko usodne.

Ponosna pa sem na dejstvo, da imamo v Mariboru tako lep skate park. Resnično dobro se mi namreč zdi, da naše mesto vlaga tudi v razvoj dotrajanih igrišč. Malo manj zadovoljna pa sem, ko vidim tudi najmanjše otroke med izvajanjem vseh možnih vragolij popolnoma brez najosnovnejše zaščite, kamor zagotovo sodijo tudi ščitniki. Da o zlomih, ki nastanejo ob padcih, sploh ne govorim. Rehabilitacije so pogosto dolgotrajne, otroci so tudi več dni in tednov hospitalizirani na našem oddelku. Kljub temu da imamo zelo dobro organizirano bolnišnično šolo, so dalj časa odsotni iz svojega okolja, pogosto so prikrajšani tudi za počitnice, izlete. Potrebni so številni posegi in pogosto se zgodi, da tudi kljub izvrstnemu kirurškemu delu okončina nikoli ne bo takšna kot pred poškodbo.

Na tem mestu mi misel uide na trampoline, ki so predvsem v zadnjih letih med starši in otroki še posebno priljubljeni. Skoraj ni hiše, kjer ga ne bi bilo, in tako je pristal tudi pri nas doma. Želela bi povedati, da poškodbe glave lahko nastanejo tudi ob uporabi trampolina. Včasih zna biti nevarno že navadno sestopanje s trampolina, saj sploh pri najmlajših občasno težko preprečimo padec na glavo. Pogosto se srečamo tudi z zlomi kosti, ki nastanejo ob skokih, zgodi se, da je na trampolinu več otrok hkrati in tako se sile teže še povečajo. Otroci velikokrat trčijo med seboj ali med doskokom poškodujejo drugega otroka.

Ob tem se spomnim tudi na bazene in možnosti utopitve. Zmotno je namreč razmišljanje, da se otrok lahko utopi samo v globoki vodi. Že nenadzorovan vdih majhnih količin tekočine je lahko predvsem za majhnega otroka usoden. Hitro lahko pride do spazme in otrok ne more več samostojno dihati. Zato polagam vsem na srce: otroka, tudi najstnika, je dobro imeti ves čas uporabe bazena in kopanja v morju, kadeh na očeh. Tudi ob bazenih so tla pogosto mokra in ob tekanju se lahko zgodijo padci, ob katerih pride do udarcev in poškodb.

Občasno se srečamo s padci z balkonov, dreves in igral. Čeprav rada obiščem Mestni park, moram priznati, da ob drenjanju otrok na igralih pogosto dobim kurjo polt. Nekajletni otroci potrebujejo namreč zaščito odrasle osebe, saj se še ne zavedejo posledic in ne znajo predvidevati nevarnosti. Najmlajša generacija, ki je motorično že dobro spretna, je ob tem tudi najbolj zvedava.

Biološki razvoj posameznikov je različen, različna je tudi stopnja živčnega in hormonskega sistema ter motoričnih in kognitivnih veščin, zato je običajno težko napovedati, kako bo potekalo okrevanje vsakega posameznika.

Čeprav kot mama zelo rada "težim", pa moje razmišljanje ni bilo namenjeno pridiganju starševski populaciji, temveč zgolj kot opomin, da nesreča lahko čaka tudi na otroškem igrišču. Pogosto mi je namreč zelo hudo, ko se soočam s starši, katerih otroci so doživeli poškodbe. Velikokrat jih namreč pestita žalost in slaba vest. Ampak kot že rečeno, določenih poškodb žal res ne moremo predvidevati in pogosto so dogodki spekter trenutnih nepazljivosti in nenadzorovanih okoliščin. Kadar pa je možna zaščita, je pomembno, da na njo ne pozabimo.