(POLEMIKA) Zakaj sta sindikalista na udaru dekana Friša (2)

V Večeru je bil dne 3. 12. 2021 objavljen članek z naslovom Zakaj sta sindikalista na udaru dekana Friša, ki ga je podpisala novinarka Ana Lah in v katerem je, kljub temu da je bila pred objavo članka tako z moje strani kot s strani celotnega vodstva Filozofske fakultete v osebnem pogovoru seznanjena z (v nadaljevanju tega dopisa) navedenimi dejstvi, v celoti izpustila prikaz dejanskega stanja, ki dogajanja na Filozofski fakulteti in Univerzi v Mariboru prikaže v povsem drugačni luči.

V sklopu opisa primera izr. prof. dr. Marije Javornik je bilo v Večeru predstavljeno, da je bilo delavki izdano opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja iz krivdnih razlogov zaradi neprimernega vedenja na delovnem mestu, po nekem "posebnem postopku", kjer naj bi bila delavka obravnavana drugače kot v drugih primerih izdaje tovrstnih opozoril delavcem na UM. Dejansko stanje je, da je bilo izr. prof. dr. Mariji Javornik izdano opozorilo na zahtevo članice UM po ustaljenem postopku, ki ga v takšnih primerih vodimo na Univerzi v Mariboru. Za izdano opozorilo so bile podane vse podlage, ki so izhajale iz ravnanja izr. prof. dr. Marije Javornik. Opozorilo je bilo izdano na podlagi dejanj, ki so bila z njene strani storjena zoper zaposleno nepedagoško delavko Filozofske fakultete - zaradi načina, ki ga je dne 19. 10. 2020 uporabila pri komuniciranju z nepedagoško delavko, saj je nastopila s pozicije moči pedagoškega delavca in dvigovala glas (kričala) nad nepedagoško delavko ter se neprimerno obnašala. Prav tako izr. prof. dr. Marija Javornik pri tem ni upoštevala zdravstvenih standardov v času razglašene epidemije, saj je bila v pisarni strokovne sodelavke brez zaščitne maske in se je v času konfliktne situacije delavki približala na razdaljo, manjšo od 1,5 metra, zaradi česar se je napadena delavka počutila še dodatno ogroženo. Kot rektor UM sem razumel strah in zgroženost delavke, ki se ji je to dejanje zgodilo na delovnem mestu, zato je nujno treba javnost posebej obvestiti, da ukrep ni bil izrečen lahkotno, temveč kot edini možen zaradi storjenih ravnanj. Od študentov zahtevamo nošenje mask in povsem neustrezno je, če se teh osnovnih predpisov, ki jih narekujejo standardi varovanja varnega in zdravega delovnega okolja, pedagoški delavci sami ne držimo. Izr. prof. dr. Marija Javornik se jih v času povzročene konfliktne situacije ni.

V primeru predstavitve ravnanj doc. dr. Simona Zupana je izpostavljeno dogajanje, ki se nanaša na izvedbo kolokvija in komuniciranje s študentko pri izvedbi pedagoškega procesa dne 16. 4. 2021. Ravnanje visokošolskega učitelja, ki izvaja pedagoški proces in pri tem določen dogodek, ki se je zgodil njemu osebno, problematizira na načelni ravni med izvajanjem pedagoškega procesa ter pri tem izpostavlja posameznega študenta, četudi neimenovanega, vendar iz konteksta razprave za prisotne jasno identificiranega, je prav tako zaskrbljujoče. Predavalnica ni prostor, v katerem bi bilo sprejemljivo kakršnokoli izpostavljanje posameznika pred sošolci v letniku, temveč je to prostor, kjer mora biti ravnanje visokošolskega učitelja omejeno na posredovanje znanja v okviru vsebin posameznega predmeta. Zato bi bilo upravičeno pričakovati tudi kritičen zapis novinarke do takšnega ravnanja visokošolskega učitelja. Čeprav je študentka kot predstavnica letnika zastopala interese svojih sošolcev, ki so zaradi epidemioloških razmer prosili za izvedbo kolokvija na daljavo, sta bila tako profesor kot študentka opozorjena, da študijski proces ni namenjen takšni izmenjavi mnenj in da naj se v bodoče takšna komunikacija in reševanje nastalega konflikta preselita v drugo okolje ter rešuje, če je to potrebno, tudi v sodelovanju z vodstvom oddelka, fakultete ali univerze.

Pri naslednjem primeru doc. dr. Simona Zupana pa je ponovno zelo enostransko predstavljeno njegovo ravnanje pri izvedbi izpitov za enega samega študenta. Doc. dr. Simon Zupan je namreč dne 24. 9. 2021 referentki v Referatu za študentske zadeve FF UM poslal e-pošto, v kateri jo je prosil, naj za študenta razpiše dodaten izpitni rok pri petih predmetih, ki da jih je študent že opravil, on pa bi jih samo vpisal kot opravljene. Ta študent je le štiri dni pred tem (20. 9. 2021) na Komisijo za študijske zadeve Filozofske fakultete UM podal vlogo za izredni vpis v višji letnik oziroma ponovni vpis, pri čemer je kot priloge k prošnji navedel samo svoje izvenštudijske dejavnosti. Pri tem v prošnji ni niti z besedo omenil, da naj bi imel že opravljenih pet manjkajočih izpitov in da je težava z njegovim vpisom nastala samo zaradi tega, ker izpiti niso vpisani v sistem AIPS. Komisija je vlogo obravnavala, in ker študent z izkazanimi opravljenimi in vpisanimi izpiti v sistemu AIPS ni dosegal minimuma potrebnih kreditnih točk za izredni vpis, je bila njegova vloga zavrnjena. Prikaz dejstev tako s strani novinarke kot doc. dr. Simona Zupana predstavlja relativiziranje pomena dejanj in banaliziranje dogodkov. Dejstvo je, da se doc. dr. Simon Zupan pri izvedbi izpitov ni držal osnovnih pravil UM, ki določajo ustrezno in enakopravno obravnavo vseh študentov. Na Univerzi v Mariboru velja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da sme izvajalec izpita opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenim na seznam prijavljenih na izpit. Za čas epidemije oziroma izvedbe študijskega procesa v času preprečevanja širjenja okužb, nalezljive bolezni so bile na UM izdane smernice, ki določajo prilagojeno izvedbo pedagoškega procesa. Doc. dr. Simon Zupan ni podal nobenega predloga za prilagojeno izvedbo pedagoškega procesa oziroma ocenjevanja. Poleg tega te smernice učiteljem niso dale pristojnosti za avtonomno odločitev, da se posamezne študente obravnava na način, po katerem se lahko zaobide osnovna pravila pri izvedbi izpitov. V navedenem primeru ne gre za neko zapletanje okoli izvedbe kolokvija, temveč gre za pet izpitov, ki naj bi jih študent opravil, ne da bi bil prijavljen na en sam izpitni rok. Izmed omenjenih petih predmetov sta dva takšna, pri katerih ni predvideno sprotno preverjanje znanja, zato lahko študent v predpisani obliki opravlja preverjanje znanja zgolj v času razpisanih izpitnih rokov. Če lahko posamezni študent, za razliko od drugih študentov, opravlja izpit izven razpisanih izpitnih rokov, pomeni takšno ravnanje diskriminatorno obravnavo študentov in hkrati kršitev Pravilnika. V primeru omenjenih dveh predmetov drugi študenti v letniku niso imeli možnosti opravljati preverjanje znanja izven razpisanih izpitnih rokov. Ne glede na prilagoditve študijskega procesa in pooblastila Senata UM, ki daje visokošolskim učiteljem določene možnosti prilagoditev izvajanja pedagoškega procesa, je bil doc. dr. Simon Zupan dolžan upoštevati določila Pravilnika. Še posebej je bil dolžan vse študente obravnavati enako, vsem omogočiti enake možnosti in vsem omogočiti pristop na izpitne roke, ki so razpisani kot redni ali izredni. Kot rektor sem bil dolžan doc. dr. Simona Zupana opomniti na ustrezno ravnanje in spoštovanje pravil, ki veljajo na Univerzi v Mariboru.

V navedenih primerih ne gre za napad na sindikalno delovanje, gre preprosto za ravnanje delavcev Univerze v Mariboru, ki opravljata dela in naloge visokošolskega učitelja, in za opozorilo na nujnost upoštevanja navodil delodajalca za varno in zdravo delo, nujnost primernega obnašanja, ki določa, da drugega delavca ne oviraš pri njegovem izvajanju dela, nujnost enake obravnave študentov in nujnost upoštevanja izpitnega reda, ki velja na Univerzi v Mariboru. Vloga visokošolskega učitelja in akademska svoboda nikoli ne smeta biti zlorabljeni za izpostavljanje posameznikov, neenakopravno obravnavo, žalitve ali diskriminacijo tako študentov kot nepedagoških delavcev.