Študij naj poteka v živo, univerze izpostavljajo tudi visok odstotek precepljenosti. Kako pa je v praksi?

Ana Lah
19.11.2021 10:40

Vlada in ministrstvo sta obljubila, da se bodo šole zapirale zadnje in odpirale prve, opozarjajo na univerzah in dodajajo, da študenti niso glavni vir okužb.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Na Filozofski fakulteti v Mariboru bodo študentje in zaposleni v ponedeljek ostali doma.

Andrej Petelinšek

Med študenti in zaposlenimi je visok odstotek precepljenosti - z ljubljanske univerze so sporočili, da je cepljenih okrog 90 odstotkov zaposlenih in 80 odstotkov študentov -, dosledno pa izpolnjujejo pogoj PCT ter druge higienske in epidemiološke ukrepe. Razmere so tako še vedno dovolj varne za izvajanje študija v prostorih univerz. Na Univerzi v Ljubljani s skoraj 40.000 študenti in več kot 5000 zaposlenimi so imeli v oktobru le okoli 500 okužb. Tudi podatki o novih okužbah kažejo, da jih je najmanj prav v starostni skupini od 15 do 24 let. Študentje torej niso glavni vir okužb.

Vlada naj drži obljubo

Vse slovenske univerze, članice Rektorske konference Republike Slovenije, sindikati Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije ter Študentska organizacija Slovenije zato nasprotujejo pobudam, da naj študijski proces poteka na daljavo. Od vlade in resornega ministrstva pričakujejo, da bosta upoštevala svojo obljubo, da se bodo šole zapirale zadnje in odpirale prve, ter še naprej omogočila izvajanje študijskega procesa v prostorih fakultet. Pridružili bi se vsesplošnemu zapiranju družbe, v primeru delnih zapiranj pa menijo, da univerze niso tiste, ki največ prispevajo k širjenju okužb.

A tako z mariborske kot tudi z ljubljanske univerze pojasnjujejo, da imajo fakultete možnost začasne uvedbe strožjih pogojev, če same presodijo, da to od njih terja epidemiološka situacija. Gre namreč za fakultete, ki so si po velikosti zelo različne, imajo različno število študentk in študentov ter drugačen študijski proces. V Ljubljani je na študij na daljavo prešla Zdravstvena fakulteta, Ekonomska fakulteta pa izvaja hibridni model. "Prva je na študij na daljavo prešla zato, ker so študentke in študenti pristopili na pomoč zdravstvenim ustanovam in na ta način zmanjšujejo nevarnost prenosa okužb v zdravstvene ustanove, druga pa študij izvaja hibridno zaradi velikega števila študentk in študentov in na ta način omejujejo število naenkrat prisotnih študentk in študentov na fakulteti," so pojasnil z ljubljanske univerze in dodali, da se že od začetka epidemije zavzemajo za študijski proces v živo ob strogem upoštevanju pogoja PCT.

Z mariborske univerze pa so nam sporočili, da od 15. 11. na Ekonomsko-poslovni fakulteti pedagoško dejavnost izvajajo hibridno. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede in Fakulteti za organizacijske vede študijski proces izvajajo na daljavo. Na Pravni fakulteti se na daljavo izvaja izredni študij, na daljavo imajo študij posamezni letniki Fakultete za turizem, Fakultete za zdravstvene vede (v živo pa poteka del, ki je vezan na pomoč študentov zdravstvenim inštitucijam). Na Fakulteti za logistiko študij poteka v živo, na daljavo so posamezne obveznosti nekaterih letnikov. Na ostalih fakultetah je v preteklem tednu študij potekal v živo.

Študentje FF od ponedeljka na daljavo

Bodo pa v ponedeljek na študij na daljavo preko MS Teams prešli na mariborski Filozofski fakulteti, kar so študentje in zaposleni uradno izvedeli šele danes okrog poldneva. Obdobje študija na daljavo naj bi trajalo od 22. 11. do 4. 12., za kar se je vodstvo odločilo zaradi deleža pozitivnih PCR-testov in obremenjenih bolnišnic. "Tako kot profesorji na oddelkih poročajo o opravičilih študentov, ki se predavanj v živo ne morejo udeležiti zaradi rizičnih stikov ali lastne obolevnosti, tudi vodstvo fakultete prejema obvestila zaposlenih profesorjev in strokovnih sodelavcev, ki so oboleli ali so v stikih z obolelimi svojci in morajo dodatno s testi preveriti, ali so okuženi tudi sami," piše dekan dr. Darko Friš v elektronskem sporočilu študentom in zaposlenim. Izjeme, kjer je izvedba v živo nujna, so dogovorjene na podlagi poziva predstojnikom, ki so sporočili, pri katerih predmetih kontaktnih ur ali kolokvijev ni mogoče izvesti na daljavo. 

"Zaradi prepletenosti študijskih vezav nimamo homogenih študijskih skupin. Zato jih ob obolevnosti ne moremo preusmeriti na daljavo zgolj po letnikih ali smereh, kar uspeva fakultetam, ki imajo študijsko homogene skupine, niti ne moremo izpeljati hibridnega sistema študija," še pojasnjuje Friš v sporočilu. "Vodstvo fakultete je o preventivnem ukrepu obvestilo tudi vodstvo univerze, ki pa ukrepu ne nasprotuje in razume, da smo po številu študentov druga največja fakulteta, po prepletenosti študentov v študijskih kombinacijah pa na univerzi unikum. In še zadnji tehten argument: študij na daljavo bo potekal zgolj 14 dni, da lahko pridobijo imunost tudi tisti, ki se bodo cepili 20. 11. 2021, saj je univerza za vse zaposlene in njihove svojce organizirala cepilni dan. Zato vas kot vodstvo ponovno prijazno nagovarjamo še k odločitvi za cepljenje, saj je to še zmeraj najučinkovitejši ukrep zoper koronavirus," sklene Friš. 

V času epidemije tudi na univerzi zadeve potekajo zelo hitro, pojasnjujejo z mariborske univerze: "Na UM so točno določena pravila, kdaj se članica odloči, da preide na daljavo, na delno hibridno izvedbo, in se zadeva prilagaja tako specifiki članice kot specifiki situacije. Dobro je tudi, da dekani izvajajo tekočo komunikacijo tako z zaposlenimi, organi članice kot študenti in da opravljajo razmisleke, kako bodo izvajali študijski proces v zelo resnih epidemičnih razmerah." 

S soliranjem dekanov se bodo morali soočiti rektorji

"V luči intenzivnih prizadevanj rektorjev za to, da ostanejo fakultete odprte, so odločitve posameznih dekanov za prostovoljno zaprtje spročilo vladi, da je akademska skupnost voljna narediti to, kar si vlada želi - sprejeti selektivno zaprtje. Menim, da se morajo rektorji pogovoriti z dekani. Ali so se dekani in vodstvo univerze skupaj odločili za politiko maksimalne odprtosti in sprejemanja vseh potrebnih ukrepov ali pa bo vsaka članica posebej solirala, morda celo brez pravne podlage?" komentira predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič

Študentka Sara Nuša Golob Grabner vidi zaprtje Filozofske fakultete kot kolektivni poraz: "Ponovni prehod na študij na daljavo je zame veliko razočaranje, saj sta zaradi nizke precepljenosti splošne populacije spet pod kompromisom naša izobrazba in naše zasebno življenje. Dejstvo, da cepljenju nasprotujejo tudi nekateri študenti FF, se mi zdi za t. i humaniste izjemno protislovno." Kot je dejala Golob Grabner, so študentje uradno informacijo o zaprtju prejeli šele danes, pred tem so slišali samo opozorila profesorjev, kar jih je pustilo zmedene. "Ukrep se mi zdi v luči števila okužb sicer upravičen, a menim, da smo konstantnega čakanja na novice o zaprtjih in odprtjih že vsi naveličani, če očitno ne prinašajo splošnega izboljšanja situacije," je dejala študentka. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta