V petek ob 18.30 je v Ljubljani nameravala biti tiskovna konferenca skupnosti Palestincev v Sloveniji. Vsi vemo, zakaj, ni nobene potrebe po razlagi. Ker je pisarna Delavske svetovalnice naravnost nasproti Miklošičevega parka, od koder se je šlo na konferenco, sem videl, kako se ob 18. uri tam zbira vse več policistov, tudi predstavnikov specialnih enot. Ne nekaj, temveč nekaj deset njih. In ti isti policisti so pravzaprav popisali prav vsakogar, ki je bil videti, da se bo udeležil tega dogodka. V enem izmed zapisnikov naj bi bilo celo zapisano, da so osebe nosile "nevarne predmete" - palica, na kateri je bil bodisi transparent bodisi zastava. Po kasneje objavljenih informacijah s socialnih medijev so policisti zasegli celo balone v palestinskih barvah. Ko sem vprašal enega izmed policistov v polni bojni opremi, kaj za vraga se dogaja, je iskreno odgovoril: "Saj veste, kako to gre. Pokličejo in gremo."
In so šli. V popolni bojni opremi popisovat popolnoma nekonfliktne fante in dekleta, ki so hoteli javno izraziti svojo solidarnost s Palestino. A tukaj se zadeve ne končajo. Ah, kje. Nadaljujejo se na Trgu republike, kjer je bila tiskovna konferenca. Ko sem prišel tja, je bilo, kot da bi se izvajal napad na "hram demokracije". Ravna linija policistov specialcev s ščiti, vse polno maric, policijski psi. Zakaj? Ker so ti isti fantje in dekleta priredili manjši dogodek v podporo Palestini. Ker so brali poezijo palestinskega pesnika.
In potem - kar naenkrat mimo vseh prisotnih v robotski formaciji strumoma, popolnoma brez kakršnegakoli povoda - pridrvi skupina policistov specialcev. Čez nekaj sekund vsi vidimo, kako ta ista brezosebna robotska formacija vleče palestinskega najstnika proti marici. Iskreno lahko zapišem, da česa takega, tako direktne, fizične, brutalne zlorabe policijske, državne, tako je, državne moči še nisem videl. Ko sem na kraju dogodka pogovarjal z enim izmed policistov in mu rekel, da policija namenoma išče konflikt, mi je odvrnil: "Jaz tega ne bi naredil."
Kakor si lahko preberem, je fant dobil nekaj sto evrov globe, ker je poslušal poezijo. V tem času so zvlekli za policijske marice tudi dve tam prisotni na dogodku, ju odpeljali na PP Moste in jima napisali plačilni nalog, vsaki po več kot tisoč evrov.
A tukaj se zadeve ne končajo. Ah, kje. Nekje okoli devete zvečer me pokliče Miha. Policija ga je odvlekla v marico in na Policijsko postajo Moste. Gremo tja. Miha je že v prostorih policijske postaje Moste, čakajo še na enega. Čez pol ure zares prideta policista z vklenjenim Dejanom. Ki nam je tam, tako vklenjen, povedal, katerim policijskim prijemom je bil pred tem podvržen na Trgu republike. Ja, tistem Trgu republike, kjer je bilo pred leti povedano: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan."
Po naši legitimaciji in pogovoru s policisti smo počakali na Miho in Dejana. S policijske postaje sta prišla kakšno uro kasneje. Oba sta pokazala fizične znake "upiranja uradnim organom" ali kako se že temu reče.
Kajti politika "državnega vrha" je jasna: ali si z nami ali proti nam
Pred vsemi temi norimi in predvsem noro nevarnimi dogodki pa še izvem, da je dan pred protestom Slovenska obveščevalno-varnostna služba (!) klicala po telefonu v Sloveniji živeče Palestince in jih "vabila na kavo". In potem še, da je slovenskim varnostnim organom uspelo kar trikrat popisati eno in isto palestinsko družino z majhnima otrokoma. Ja, vsak človek, ki maha s palestinsko zastavo, recitira pesem palestinskega pesnika, je očitno izjemno velika teroristična grožnja.
To, kar sem v petek - ne samo enkrat, temveč ves čas dogodkov - videl, je nič drugega kot čista zloraba državnega represivnega aparata. Ne, ni šlo za prikaz moči državnega represivnega aparata. Šlo je za zlorabo državnega represivnega aparata. Šlo je za očitno politično privatizacijo državnega represivnega aparata. In ko sem se pogovarjal z nekaterimi policisti, je bilo vsaj nekaterim tam prisotnim zelo neprijetno in so kazali s prstom navzgor. Saj vemo, kaj to pomeni. Ukazi so prišli "od zgoraj". Kar seveda ne odveže policistov od tega, da smo vsi skupaj - ljudje. Kot tudi ne odveže vseh nas, da ukrepamo ob vseh teh norostih. Ponavljam: peščica politikov si je v Sloveniji očitno zadala nalogo, da si bo privatizirala najpomembnejše stebre države.
In kdor na sončen petek popoldne ob kavici, dve minuti stran od mesta, kjer policisti specialci vlečejo mladega Palestinca v marico, zamahne z roko in reče "to ni moja stvar", temu rečem: "Kdo ti zagotavlja, da naslednjič ti ne boš ta fant"? Kajti politika "državnega vrha" je jasna: ali si z nami ali proti nam. Ali te bomo finančno izčrpali s takšnimi in drugačnimi globami, kaznimi, nadzori, pritiski ali popolno ignoranco (slednjo recimo prakticirajo na sindikatih). Ali pa boš tiho in pustil, da še naprej privatiziramo državo. In potem ob vsem tem berem predsednika vlade, ki govoriči o tem, da "naj nekaj damo tudi na državotvornost"?!
Ne. Ne živimo v normalnih časih. Pa če se še tako trudimo normalno živeti. In bolj ko se bomo trudili "normalno živeti", bolj bodo časi nenormalni. Kajti to je tisto, kar oblast pravzaprav dela: želi nas zapreti v žepke normalnosti, medtem ko preureja celo družbo.
Medtem pa se predsedniški kralj instagrama fotografira z delavci, govoriči o prihodnosti Evrope ... bla ... bla ... bla.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
