(PORTRET TEDNA) Politiko je opustila, saj ni videla konkretnih rezultatov

Čeprav so podatki o številu novookuženih z novim koronavirusom vse bolj obetavni, infektologinja dr. Bojana Beović ostaja zadržana. "Situacija je ugodna, takšna, kot smo jo pričakovali, a epidemije še ni konec. Konec je le prvega vala okužb. Bolezen ostaja z nami in treba se je naučiti živeti z njo. Smo na prehodu iz sprinta v maraton," povzame slovensko spopadanje z epidemijo. In ponovno opozori, da bo mogoče uspešno omejiti širjenje okužbe le, če bo kljub sproščanju nekaterih ukrepov vsak posameznik še naprej spoštoval navodila. "Stroka lahko poda navodila, a če jih ljudje ne bodo upoštevali, ne bo pozitivnega rezultata."
Bojana Beović je postala prvi glas stroke v vladnem spoprijemanju z boleznijo covid-19, ko je sredi marca, tik po razglasitvi epidemije, vodenje vlade prevzel Janez Janša. Slednji jo je osebno povabil, da postane vodja strokovnega dela takrat še kriznega štaba. Po njegovi ukinitvi je postala vodja strokovne skupine, katere člani so glavna strokovna opora vladnim odločitvam v zvezi z zdravstvenimi vidiki epidemije. Tudi zato je, preden je pristala, da prevzame to naporno in odgovorno delo, predsedniku vlade jasno povedala, koga želi imeti v tej skupini. In vsi, z izjemo epidemiologinje Maje Sočan iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je uradno izstopila iz osebnih razlogov, potem ko je bilo jasno, da je vlada NIJZ dala na stranski tir, so še danes njeni člani. "Če teh ljudi ne bi bilo v skupini, funkcije najbrž ne bi sprejela," pojasni. Slednje veliko pove o Beovićevi.

Ugledna in izkušena

Čeprav si je zaupanje predsednika vlade pridobila z udejstvovanjem v SDS, pri Beovićevi, ki je ugledna in izkušena infektologinja, štejejo le strokovnost, znanje in argumenti. In to ne glede na politični pedigre tistega, ki argumente niza. Tega ni dokazala le s svojimi nastopi v času, ko je med letoma 2002 in 2010 kot svetnica SDS delovala v ljubljanskem mestnem svetu, temveč tudi pri opravljanju trenutne funkcije. V primerjavi s kolegi iz kriznega štaba, ki niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi obtoževali predhodnikov, kako da niso naredili skoraj nič za zajezitev širjenja okužbe, sama tega ni počela. Celo več. Nedavno je za tednik Mladina izjavila, da je težko eni ali drugi vladi pripisati zasluge, saj so se radikalni ukrepi sprejemali prav v času menjave vlad. V strokovnem pogledu pa je v določeni meri v bran stopila tudi NIJZ, ko je povedala, da smo v sedanji situaciji "na podlagi razvoja dogodkov pogosto prisiljeni v spreminjanje stališč in priporočil. In če bodo čez en teden na voljo novi, drugačni podatki, jih bomo pač spet spremenili. Nikakor ne bi mogla generalno reči, da so v NIJZ vse počeli narobe. Vsi smo se sproti učili in prilagajali poglede razvoju dogodkov."

Širok pogled na zdravstveni sistem

Sama v svojih nastopih deluje umirjeno, a odločno. O siceršnji ostri retoriki vladajočih pa pravi, da je v tovrstnih situacijah na ljudi treba delovati pomirjujoče, a da je kdaj pa kdaj treba stvari tudi bolj ostro povedati, da ljudje uvidijo, da okužba s covidom-19 ni nekaj nedolžnega in da je ukrepe treba spoštovati, če želimo epidemijo zajeziti. V tej luči ji je bilo v preteklih tednih tudi bliže sprejemanje ostrejših ukrepov, ali kot je pojasnila: "Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno. Bolje je ostajati na strani previdnosti."

Izstopila po 21 letih

Z izjemo vodenja sveta zavoda mariborskega UKC, kamor jo je med letoma 2005 in 2009 imenovala takratna Janševa vlada, so njene ambicije bolj strokovne kot politične; od leta 2005 do 2009 je bila pomočnica strokovne direktorice UKC Ljubljana, v letih od 2006 do 2009 je bila tudi predsednica Zdravstvenega sveta, ki je najvišje posvetovalno telo ministra za zdravje, od lanskega leta opravlja delo nacionalne koordinatorice za specializacijo iz infektologije pri Zdravniški zbornici Slovenije.