(PORTRET TEDNA) Strateški komunikator za obvezno cepljenje

Karl Nehammer, 49 let, je od tega tedna že tretji avstrijski kancler v manj kot dveh mesecih. Pod prejšnjima dvema predsednikoma vlade je bil notranji minister. Najprej pod drugim kanclerstvom nekdanjega čudežnega dečka avstrijske politike Sebastiana Kurza. Slednji je decembra 2017 ob svojem prvem mandatu z 31 leti postal najmlajši predsednik neke vlade države članice Evropske unije v zgodovini sploh. Toda. Da je Kurzu po debaklu s koalicijskimi partnerji svobodnjaki oziroma njihovim šefom Heinz-Christianom Strachejem zavoljo korupcijske afere na španski Ibizi na volitvah še enkrat uspelo v velikem slogu, naj bi bil zaslužen, vsaj formalno, prav Nehammer, komunikacijski čarovnik konservativne Ljudske stranke, tedaj že generalni sekretar stranke.

"Ni bilo načrtovano"

Nehammer sicer ne spada v najožji krog prijateljev in sodelavcev Kurza. Ti se sedaj vsi bojijo preiskave nezakonitega zapravljanja davkoplačevalskega denarja za naklonjeno pisanje tabloidnih medijev o njih. Po oktobrskem odstopu Kurza zavoljo te afere je kancler postal zunanji minister Alexander Schallenberg. Vendar se je Schallenberg izkazal za nekakšno kanclersko mašilo, saj ni imel namena ostati na položaju. Zmeraj je zavračal tudi, da bi postal predsednik Ljudske stranke. Ko je Kurz pred desetimi dnevi odstopil z vseh funkcij, torej tudi kot predsednik stranke, je odstopil še Schallenberg. Prepričan je, da mora kancler po nenapisanem pravilu avstrijske politike hkrati biti tudi predsednik najmočnejše stranke.

Tako so se vrata na Ballhausplatzu 2 na Dunaju, kjer domuje urad kanclerja, na stežaj odprla Nehammerju. "Ni bilo načrtovano," je ob tem dejal Nehammer, ki je tako kot Kurz priljubljenost pri večini Avstrijcev pridobil s strogo migrantsko politiko. Okoli 55 odstotkov ljudi ga je po neki anketi političnega tednika Profil imelo za dobrega notranjega ministra oziroma za "dobrega policista". Pri migracijah pa je igral vlogo "slabega policista", prav tako pri spoštovanju protikoronskih ukrepov. O tem po tem.

Kot notranji minister je z izjavami in ukrepi v lastni stranki večkrat požel aplavz, pri sedanji manjši vladni koalicijski stranki Zelenih pa, milo rečeno, razburjenje. Vseeno je zanimivo, da so ob ustoličenju Nehammerja za kanclerja Zeleni pohiteli z izjavo, da bo tudi z njim mogoče izpeljati vse cilje koalicijske vlade. Nehammer naj bi bil "odlična osnova za nadaljevanje dela", je dejal sovoditelj Zelenih in podkancler Werner Kogler.

Oster do migrantov in necepljenih

Tako so Zeleni že pozabili, kaj je Nehammer kot notranji minister, denimo, izjavil ob nočni raciji zoper nelegalne migrante v Avstriji, ko so policisti na letalo za deportacijo v Gruzijo in Armenijo vkrcali tudi mladoletna dekleta: "Vse preveč smo imeli napačnih podelitev azilov, čeprav je jasno, da pravice ostati pri nas ni. Straši so to dejstvo zavestno ignorirali."

Nehammer je bil tudi dolgo osebni prijatelj svojega predhodnika na ministrskem mestu Herberta Kickla, ki prihaja iz vrst že omenjenih skrajno desnih svobodnjakov. Toda nedavno mu je v parlamentu zabrusil, da nista več na ti. Ker so svobodnjaki pač v iskanju nadomestnih političnih niš našli novo volilno bazo pri, pogojno rečeno, anticepilcih. Nehammer pa je prav pri boju s pandemijo eden najbolj nepopustljivih avstrijskih politikov. Njegovi policisti so v času zaprtja Avstrijcem, ki so zgolj sedeli na klopeh v parkih, veselo pisali globe. Jutri se končuje skoraj tritedenski zadnji avstrijski lockdown, ki je veljal za vse, za necepljene in neprebolevnike pa se bo nadaljeval.

Avstrijce s februarjem kot prve Evropejce čaka še obvezno cepljenje. Prav ta teden so na vladi tuhtali, kako to izpeljati in koga vse obvezno cepiti. Kot je pricurljalo v javnost, bo obvezno cepljenje veljalo za vse starejše od 14 let, ki imajo v Avstriji prebivališče, razen za tiste, ki jim bo to odsvetovala medicinska stroka, in nosečnice, ki pa jim ga še zmeraj "izrecno priporočajo". Nehammer bo necepljenim od februarja zelo zagrenil življenje. Vlada bo namreč zanje predvidela tudi denarne kazni, do 3600 evrov, odvisno od višine njihovih prihodkov. Tisti, ki se bodo namesto za običajen odločili za skrajšan postopek, bodo morali plačati 600 evrov kazni. Zakon o obveznem cepljenju bo predvidoma v veljavi do konca januarja 2024, a to se lahko še spremeni. Kljub temu da medicinska stroka na cepljenje še nima vseh odgovorov, Nehammer teh in drugih argumentov necepljenih tudi za ceno novih nemirov na ulicah gotovo ne bo poslušal.

Pri tej zagrizenosti ne gre prezreti, da se je po opravljeni maturi Nehammer, rojeni Dunajčan, prostovoljno za leto dni pridružil vojski. In ostal v njej ter pririnil do čina poročnika. Morda ima od tod v stranki vzdevek Mars, po rimskem bogu vojne. Sicer je bil zadolžen za komunikacijske veščine, saj je diplomiral iz strateškega komuniciranja. Njegov mentor je bil eden najbolj zvezdniških avstrijskih politologov, profesor demokratičnih študij na Donavski univerzi v Kremsu dr. Peter Filzmeier. Ta na javni avstrijski televizij ORF, kjer komentira sprotne politične dogodke, nastopa še večkrat kot Nehammer, ki je do zdaj kot notranji minister moral vedno znova razlagati skrb za spoštovanje protikoronskih ukrepov. Mnogi v Avstriji se ob tem šalijo iz Nehammerjeve malce brzoplete govorice, ki komunikologu ne more biti v čast. Namreč, če prevedemo, je o policistkah in policistih govoril oziroma izgovarjal nekako takole: "Plcistke in plcisti ..." Je se pa zmeraj potrudil - in tu pride do izraza tisti pridevnik strateški -, ko je bil zadovoljen s spoštovanjem ukrepov, da je na televiziji rekel: "Hvala vsem Avstrijkam in Avstrijcem ter vsem ljudem, ki tukaj živijo." Nekaj, česar od silnih slovenskih komunikacijskih protikoronskih gurujev pač nismo nikoli slišali.

Italijanske razmere v Avstriji

Kakorkoli. Politični položaj je v Avstriji zadnja leta precej nestabilen. Morda tudi zato Zeleni novemu kanclerju malo gledajo skozi prste, da se politični potresi v državi ne bi več nadaljevali. Kajti ne le, da so Avstrijci v zadnjih dveh mesecih dobili že tretjega kanclerja. Od decembra 2017 se jih je bilo zvrstilo že šest. Pravzaprav pet v teh petih letih, saj je bil Kurz kancler dvakrat. Kot s precejšnjo dozo samopomilovanja reče premnogi Avstrijec: "No, pri nas imamo zdaj italijanske razmere."

Hecno je, da je že omenjeni tednik Profil v enem od člankov o Nehammerju tedaj, ko je postal notranji minister, z veliko mero zajedljivosti o njem pisal, da je s tridnevno bradico, prvimi sivimi lasmi in s strumno vojaško držo še najbolj podoben kakšnemu italijanskemu karabinjerju iz Riminija. Morda je, pripomnimo, le nekoliko bolj korpulenten.

Nehammer je sicer bil že nekaj mesecev notranji minister, ko se mu je novembra lani zgodil teroristični napad radikaliziranega islamista, etničnega Albanca po rodu iz Makedonije. Ta je na ulicah Dunaja ubil štiri ljudi in jih 23 ranil. Tedaj se je Nehammer sprva znašel na udaru kritik, saj naj bi bila storilca policija že nekaj časa vodila kot nevarnega in je celo vedela, da je skušal nabaviti strelivo. A zvezni urad za zaščito ustave, ki je podrejen ministru, na prijavo policije ni reagiral. Strateški komunikator je uspel s sebe in ministrstva zbrisati madež, ko je povedal, da je bil napadalec, ki so ga policisti v napadu ubili, pred tem že v programu deradikalizacije, ki pa ga pripravlja pravosodno ministrstvo. To pa je v rokah Alme Zadić od Zelenih. Po napadu je bil Nehammer z družino deležen groženj po internetu. Njemu, soprogi in dvema otrokoma je bila dodeljena policijska zaščita, grozilca pa so hitro prijeli. Grozno pri tem je bilo, da je aretirani legalno posedoval pištolo.