Avstrija bo v ponedeljek dobila novega kanclerja. Kaj prinaša 49-letni Karl Nehammer?

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
03.12.2021 18:55

Predsedstvo Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) je dosedanjega notranjega ministra Karla Nehammerja imenovalo za novega predsednika stranke. Nehammer je s tem postal tudi mandatar za kanclerja. Pred predsednikom Van der Bellnom bo prisegel v ponedeljek, na mestu predsednika Ljudske stranke pa je že zamenjal "padlega" Kurza.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Karl Nehammer je bil do zdaj avstrijski notranji minister. 

EPA

Po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA so se deželni glavarji iz vrst ÖVP že v četrtek zvečer dogovorili o tem, da bo Nehammer na položaju predsednika stranke nasledil Sebastiana Kurza in na kanclerskem položaju Alexandra Schallenberga. Predsednik Alexander Van der Bellen naj bi Nehammerja na položaj novega, 20. povojnega kanclerja, zaprisegel v ponedeljek.

V novi vladi pod vodstvom Nehammerja prihaja tudi do nekaj sprememb na ministrskih položajih. Med drugim bo zunanje ministrstvo spet prevzel Schallenberg. Novi notranji minister bo Gerhard Karner, vodenje finančnega ministrstva bo po odstopu Gernota Blümla, tesnega Kurzevega zaupnika, prevzel Magnus Brunner.

Nehammer je na novinarski konferenci, ki jo je v živo prenašala javna televizija ORF, dejal, da mu je predsedstvo izreklo soglasno podporo, kar mu je v "veliko čast". Voditi ÖVP je zanj privilegij. Izrekel je pohvalo dosedanjemu predsedniku stranke Kurzu, ki se je, kot smo v Večeru že poročali, v četrtek nepričakovano odločil za popoln umik iz politike. Čudežni deček avstrijske politike, 35-letni Kurz, proti kateremu poteka preiskava zaradi korupcije, je sporočil, da se po desetih letih umika iz politike in da bo sedaj čas namenil družini. Pred kratkim je namreč prvič postal oče. Isti dan je nato odstop s kanclerskega položaja napovedal njegov naslednik Schallenberg. Schallenberg, ki je bil pred tem zunanji minister, je kanclerski položaj zasedel šele 11. oktobra letos po odstopu Kurza, kar je doslej najkrajši kanclerski mandat. Svoj odstop je utemeljil z besedami, da njegov namen nikoli ni bil prevzeti vodenja stranke. In se zavzel, da naj bo kancler in predsednik stranke ena oseba.

Karl Nehammer, novi vodja Ljudske stranke in bodoči avstrijski kancler, pred novinarji v prostorih Politične akademije ÖVP na Dunaju.

EPA

Novi predsednik ÖVP in bodoči kancler, 49-letni Nehammer, velja za lojalno osebo znotraj ÖVP, v kateri je dejaven od leta 2007, in za tistega, ki zmore dobro sodelovati s koalicijskimi Zelenimi. Glede pandemije covida-19 je zmeraj zagovarjal ostrejši nadzor nad spoštovanjem protikoronskih ukrepov. Prav tako kot bivši kancler Kurz je zagovornik stroge migracijske politike. Poročnik avstrijske vojske, ki je sicer magistriral iz politične komunikacije, je vodenje notranjega ministrstva prevzel 7. januarja lani. Prej je bil rojeni Dunajčan poslanec v parlamentu. Na položaju notranjega ministra je bil Nehammer tudi v času terorističnega napada na Dunaju novembra lani. Tedaj so ga doleteli očitki, da bi lahko pristojni organi napad preprečili, saj se je izkazalo, da njemu podrejeni zvezni urad za varstvo ustave in boj proti terorizmu zaradi napake v komunikaciji ni ukrepal. Predhodno naj bi bili namreč urad seznanili o poskusu nakupa streliva kasnejšega napadalca, ki je že bil znan policiji. Po racijah v islamističnem okolju, ki so sledile napadu, je bila Nehammerjeva družina deležna groženj in ji je bila dodeljena policijska zaščita.

Podpredsednik koalicijskih Zelenih, podkancler Werner Kogler, je še pred imenovanjem Nehammerja za novega predsednika ÖVP ocenil, da ta predstavlja odlično osnovo za nadaljevanje dela koalicijske vlade med ÖVP in Zelenimi. Medtem so opozicijski desničarski svobodnjaki že zahtevali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, a prav gotovo ne bodo uslišani.

Menjava na čelu ÖVP se dogaja v času, ko stranka izgublja podporo v javnomnenjskih raziskavah, piše slovenska tiskovna agencija STA. Potem ko so se v javnosti pojavili očitki o korupciji na račun Kurza, je stranki začela podpora upadati in je s 23 odstotki zdrsnila na drugo mesto, za socialdemokrati (SPÖ) s 26 odstotki. Sledijo svobodnjaki z 21 odstotki ter Neos in Zeleni s po 12 odstotki. Prvič po dolgem času bi bilo mogoče, da bi vlado z večinsko podporo lahko sklenili SPÖ, Zeleni in Neos - torej brez ÖVP.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta