(POVEČAVA) Kolumna Jane Javornik: Javno zdravstvo: Sleherna podobnost s Slovenijo je zgolj naključna

Britanski pristop k razgradnji britanske Nacionalne zdravstvene službe (angl. NHS), ki poteka vse od 1980-ih, ponuja učbeniški primer privatizacije: zmanjšuj javna sredstva; postavljaj nedosegljive cilje in nerealne časovnice; poskrbi za utrjevanje vtisa, da sistem ne deluje; da postanejo uporabnice nezadovoljne; predaj zasebnikom. NHS kljubuje političnim poskusom spodkopavanja in ostaja del nacionalne identitete, nacionalni ponos ter dokaz razuma Velike Britanije.

Julija letos je NHS dopolnila 75 let. Je zgodovinski primer družbene solidarnosti pri zagotavljanju celovite univerzalne zdravstvene oskrbe, sprva izključno v javni lasti, v pristojnosti dežel in financirana iz davkov, brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakonsko predpisani standardi so leta dopolnjevali načela enakosti in pravičnosti z razpršitvijo individualnega tveganja in prerazporeditvijo sredstev med posameznice in področja, ki jih najbolj potrebujejo. Desetletja predstavlja zavezo načelu pravičnosti 'vsak po svojih zmožnostih, vsakomur glede na potrebe'.

Uničenje načel javnega sistema

Od predsednice vlade Margaret Thatcher dalje si ideologi tržnega gospodarstva vseh odtenkov prizadevajo, da bi prikrajšanim družbenim skupinam preprečili enak dostop do visoko kakovostne zdravstvene in socialne oskrbe. Prav njena vlada prva pripravi načrte sistematične privatizacije zdravstva. Zavedanje, da bo vodila v volilno katastrofo, prvi poskus zatre kar njen kabinet. Že naslednja, Majorjeva vlada, uvede načelo 'notranjega trga', s katerim javne bolnišnice prisili v tekmo za paciente namesto zdravljenja lokalnega prebivalstva. Pojavijo se prvi poskusi uvajanja tržne logike v primarno oskrbo. Blairova vlada 'uvozi' ne le zasebno kirurško dejavnost, ampak s pogodbami t. i. alternativnega zagotavljanja storitev tudi 'neodvisne' zdravstvene centre kot del javne službe na primarni ravni.

Doslej najobsežnejšo reorganizacijo britanskega javnega zdravstvenega sistema sproži leta 2012 sprejeti kontroverzni zakon o zdravstvenem in socialnem varstvu, ki ga pripravi koalicijska vlada Cameronovih konservativk in Cleggovih liberalnih demokratk. Osnutek zakona omogoči popolno privatizacijo zdravstvenega sistema, a odziv javnosti prepreči celovito uveljavitev. Dodajmo, da je bil za zakon odgovoren konservativni minister prej zdravstveni minister v senci in da po odstopu leta 2015 svetuje korporacijam na področju zdravstvenega varstva, kljub Cameronovi obljubi, da bo prekinil s politiko 'vrtljivih vrat' med vlado in zasebnim sektorjem.

Amerikanizacija zdravstva

Omenjeni zakon pomeni uničenje načel NHS in javnega sistema. Čeprav večina storitev v tem trenutku še ostaja brezplačnih, postaja NHS 'logotip' delno privatizirane dejavnosti, kjer je vedno težje ločiti med javnim in zasebnim, kot opozarja britanski strokovnjak javnega zdravstva Alex Scott-Samuel. Vzporedno se ustvarja povpraševanje po tržnih storitvah preko sistematičnega izčrpavanja in podfinanciranja javnih zdravstvenih storitev ter postavljanja nedosegljivih ciljev javnim bolnišnicam.

Utrdilo se je z dejstvi nepodprto prepričanje, da javni sistem razpada in da se ne zmore več spopadati s pritiski in potrebami. Koalicijska vlada leta 2014 zato za izvršnega direktorja NHS Anglija imenuje nekdanjega Blairovega svetovalca in podpredsednika ameriškega zavarovalniškega giganta UnitedHealth. Dokončal naj bi izvajanje zakona o zdravstvenem in socialnem varstvu. V kaosu, v kakršnem se znajde NHS, ta pripravi strategijo t. i. amerikanizacije zdravstva, s katero sproži obsežno reorganizacijo službe brez posvetovanj z lokalnimi oblastmi, javnostjo ali parlamentom. Na podlagi arbitrarno postavljenih kriterijev razglasi finančne primanjkljaje bolnišnic in jih prisili v združitve ali zapiranja. V umetno ustvarjeno praznino naj bi vstopil zasebni sektor. Predstavi tudi modele t. i. skupnostne oskrbe s principi obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer s prijaznejšim imenom 'integrirane oskrbe'. Ti bi zagotavljali skopo odmerjeno košarico storitev z manj usposobljenim in cenejšim osebjem. Model naj bi uvedla Johnsonova vlada z zakonom leta 2022.

Zakon, ki še ni sprejet, so pripravili korporativni pravniki, ne ministrstvo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, NHS Anglija in zaposlenimi v zdravstvu. Skrbno branje 350-stranskega predloga pokaže njegov pravi cilj: dokončna privatizacija, uvedba obveznega zdravstvenega zavarovanja po ameriškem vzoru in doplačil, tudi za obisk urgence ali splošnega zdravnika. Opustitev kolektivnih pogajanj, deregulacijo zdravstvenih poklicev, prenos individualne oskrbe na digitalne storitve, omejen seznam agencij in podjetij (vključno s številnimi ameriškimi podjetniškimi velikani), s katerimi sme NHS sklepati pogodbe. Določba o predstavništvu zasebnega sektorja v upravnih odborih, zlasti v nenadziranih pododborih in strokovnih skupinah, ki sooblikujejo tudi postopke naročanja, predstavlja nevarnost odtekanja javnih sredstev in nasprotje interesov.

Odvečne hospitalizacije, čakalne vrste se podaljšujejo

Posledice? Zaradi nedelujoče povezave med zdravstveno in dolgotrajno oskrbo v skupnosti je v Angliji odvečna petina hospitalizacij. Ker oskrbe ni, tretjina pacientov ostaja v bolnišnici dlje, kot je potrebno. Podobni so trendi v sistemu reševalne službe, kjer se čakalne vrste podaljšujejo na 12 do 40 ur. Štiriurni odzivni čas reševalcev ni dosežen od leta 2013. Število klicev je z osmih milijonov leta 2010-11 naraslo na 12 milijonov leta 2019-20. Pandemija je pospešila klice v duševnih stiskah in pomoč zaradi prezasedenosti splošnih zdravnikov. Ljudje umirajo, čakajoč reševalce. Zaradi povečanja števila urgentnih sprejemov, pomanjkanja osebja in postelj postajajo reševalna vozila mobilni bolnišnični oddelki pred urgencami. Med državami OECD ima Anglija najnižje število postelj na osebo (2/1000 oseb). Število postelj se je med letoma 1987 in 2020 razpolovilo, z 299.000 na 141.000. Po projekcijah britanske Zdravstvene fundacije bi zgolj Anglija za dosego ravni oskrbe iz leta 2018-19 potrebovala dodatnih 39.000 postelj do leta 2030-31.

Plače v zdravstvu so od leta 2010 realno padle za od 8 do 20 odstotkov in sektor so preplavile stavke. Zgolj angleška zdravstvena služba (spomnimo, ta je v pristojnosti dežel) je decembra lani zabeležila 40.000 izpraznjenih delovnih mest. Pospešen je izpis zdravstvenega osebja iz registra izvajalk v dejavnosti zdravstvene nege. Vrzel zapolnjuje osebje brez veljavne licence; zanje se uporabljajo različni nazivi, najpogosteje podporno osebje, četudi že prevzemajo naloge z najvišjimi odgovornostmi. Zaposlitveni standardi (t.i. safe staffing) so uveljavljeni le v Škotski in Walesu, a tudi tam le za bolnišnice. Žive so ideje krajšanja študija in licenciranja. Nepremišljen kadrovski pristop pomeni nižjo kakovost oskrbe. Nižja kakovost pomeni višje stroške: zlasti v Angliji narašča malomarnost v zdravstvu, ki dosega milijarde funtov. Ta ocena je že davno presegla vrednost stavkovnih zahtev zdravstvenega osebja.

Sleherna podobnost s Slovenijo je zgolj naključna.