Ko se v kultnem filmu Quentina Tarantina Pulp Fiction Uma Thurman in John Travolta pripeljeta pred klub Jack Rabbit Slims, v katerem bosta nekaj minut kasneje pila božjastno dragi šejk in plesala tvist, se John oziroma Vincent Vega pritožuje nad izbiro lokala. Zadeva se mu ne dopade, raje bi šel nekam na zrezek, nasploh se obnaša kot siten ostarel občan, dokler Uma, ki je vendarle v vlogi šefove žene in ne običajnega zmenka, njegovega zmrdovanja ne utiša z besedami: »Don't be a square!«
Prizor je znamenit predvsem zaradi izvedbe oziroma režijske zamisli. Uma Thurman stavka namreč ne izreče do konca, besedo square izriše po zraku in v rahlo surrealni maniri se pred njenim obrazom pojavi iz svetlečih pik sestavljen pravokotnik. Eden najbolj stripovskih trenutkov filma, v katerem tovrstnih nepričakovanosti ne manjka. Tarantino pač, vsaj zame še vedno v najboljši izvedbi.
Moja navezanost na Šund je seveda povezana z dejstvom, da se je pojavil v naših srednješolskih letih; da smo ga posvojili in iz njega naredili film generacije ter ga temu primerno znali na pamet, čeprav mogoče vsake podrobnosti nismo razumeli. In v to kategorijo je – vsaj takrat, ko sem film gledal prvič – spadal tudi omenjeni prizor. Ozadje filmske geste so mi razkrili pametnejši od mene. Izraz square zgodovinsko pomeni pravičnika in poštenjaka, nekje sredi dvajsetega stoletja pa pridobi negativni prizvok ter postane sopomenka za konvencionalnost in staromodnost. Prav to Uma Thurman očita Johnu Travolti.
Spet se - brez pardona in debate - ve, kdo je glavni na igrišču
