Prvotna skupina pobudnikov s prvopodpisanim dr. Francetom Bučarjem, predsednikom Skupščine Republike Slovenije (1990–1992), je 15. maja 2015 pozvala Državni zbor Republike Slovenije, da brez odlašanja sprejme Akt o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije po Jugoslaviji glede Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, krajše Avstrijske državne pogodbe (ADP). Naš poziv ni bil sprejet in je ostal brez odgovora.
Po petih letih in v znamenju načrtovanih srečanj visokih predstavnikov obeh sosednjih prijateljskih držav ob 100. obletnici koroškega plebiscita ter ob nedavni pobudi avstrijskega parlamenta za priznanje nemške narodne manjšine v Sloveniji je notifikacija nasledstva ADP pridobila dodatno aktualnost. Zato smo 1. oktobra 2020 ponovno vložili ta poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in ta je tudi takrat ostal brez odgovora.
Tokrat, že tretjič, pozivamo Državni zbor Republike Slovenije k notifikaciji ADP, vzpodbujeni ob javnih pozivih protislovenskih skupin na avstrijskem Koroškem k omejevanju slovenščine v javni rabi ob zadnjih deželnih volitvah. Politični poziv k odpravi dvojezičnosti v sodstvu in mogoče upravnih službah ni nedolžen, odkar je leta 2011 Republika Avstrija sprejela ustavni zakon o narodnih skupnostih, s katerim želi urejevati tudi položaj slovenske narodne skupnosti z notranjepravnimi akti, in to ne glede na mednarodnopravne obveznosti po 7. členu ADP. Poveden je celovečerni dokumentarec Izginjanje/Verschwinden (2022) iz trilogije režiserke Andrine Mračnikar. Tudi Narodni svet koroških Slovencev v svoji izjavi z dne 15. maja 2023 ugotavlja, da 7. člen ADP še vedno ni v celoti izpolnjen.
Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL). V Ustavnem zakonu za izvedbo TUL je namreč določeno, da na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in ki se nanašajo na Slovenijo. Da bi te pogodbe veljale, je treba notificirati nasledstvo ADP.
ADP je ena najpomembnejših mednarodnih pogodb, h kateri je pristopila Jugoslavija. Šele z notifikacijo nasledstva ADP se Sloveniji v odnosu do Avstrije zagotavlja enak položaj, kot ga je imela Jugoslavija.
S to pogodbo (člen 5) so obnovljene meje Avstrije iz leta 1938, torej je z njo določena tudi meja z Jugoslavijo. Določitev meja z mednarodno pogodbo je primarnega pomena za vsako državo, torej tudi za Slovenijo kot naslednico Jugoslavije.
Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
Slovenija je kot naslednica Jugoslavije upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb ADP. Poleg 5. člena so zanjo pomembne še druge določbe, med njimi 7. člen, v katerem so določene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, 19. člen, ki se nanaša na ureditev vojnih grobov in spomenikov, ter drugi odstavek 27. člena, v katerem so določene pravice Jugoslavije glede avstrijskega premoženja na ozemlju Jugoslavije.
Kot izgovor, da do zdaj nismo notificirali nasledstva ADP, je bilo navajano nasprotovanje Avstrije, in sicer stališče, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Zoper to stališče se nista odzvala niti Vlada Republike Slovenije niti Državni zbor Republike Slovenije. Vsekakor bi bili Akt o notifikaciji nasledstva ADP morali sprejeti najpozneje takrat, ko je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Kohl (9. februarja 2005) z argumentom, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se delegacija Državnega zbora Republike Slovenije pogovarjala o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP. Žal Vlada Republike Slovenije takrat ni pripravila Akta o notifikaciji nasledstva.
Stališče Republike Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, ni sprejemljivo, ker po mednarodnem pravu pri ozemeljskih pogodbah ob nasledstvu držav velja načelo avtomatične kontinuitete. Poleg tega je predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani poudaril, da avstrijsko pravno stališče glede nasledstva ne ovira Slovenije, da bi notificirala nasledstvo ADP. Avstrija bo to notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili, tako kot se niso odnosi s Češko republiko, ki je svoje nasledstvo notificirala leta 2004.
Iz tega izhaja, da moramo nasledstvo ADP notificirati tudi zaradi samospoštovanja, ker bomo edino tako zavrnili stališče Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije.
Če ne bi notificirali nasledstva ADP, bi se odpovedali vsej svoji državnopravni zgodovini, posebno novejši, zadnjih sedemdeset let, ko smo gradili svojo državnost. Hkrati pa bi s tem privolili v stališče, da Republika Avstrija nima nikakršne odgovornosti za dogajanje na naših tleh med drugo svetovno vojno. S tem bi celo podprli nove težnje spodkopavanja zgodovinskih temeljev Evropske unije, doseženih v drugi svetovni vojni z zmago Združenih narodov, vključno z Jugoslavijo s Slovenci, posebno še tistih temeljev, ki so bili skupno izvojevani v imenu načela svobode in pravice do samoodločbe.
Glede na to, da je od sprejetja TUL minilo že 32 let ter da se bližamo 33. obletnici osamosvojitve in mednarodnega priznanja Republike Slovenije, je skrajni čas, da izvedemo notifikacijo nasledstva ADP ter začnemo uveljavljati pravice in dolžnosti, ki iz te pogodbe izhajajo.
Niko Toš in Bojko Bučar v imenu skupin pobudnikov
