"Izbira in zavrnitev kandidature Antona Ropa za novega guvernerja Banke Slovenije sta simptomatična slika problematične kadrovske politike na državni ravni. Ropova kandidatura je tukaj zgolj povod za obravnavo ključnega problema te države: politizacije kadrovanja, od ključnih funkcij razvejenih vej oblasti do visokih uradnikov. Ločitev med politiko in upravo vedno niha med politično nevtralnostjo in pristranostjo, med meritokratskimi in političnimi kriteriji. Zavrnitev Ropove kandidature skriva v ozadju zapleteno merjenje moči med predsednico države in vladnim kabinetom, vladajočo koalicijo in opozicijo. Toda hkrati razkriva vse težave politično nenačelnega in strokovno spornega kadrovanja na vseh ravneh. Nezadovoljiv institucionalni okvir in vedno nove kadrovske improvizacije so dokaz politične nezrelosti nove države. Kako zastaviti tristopenjski postopek akreditacije, nominacije in končne izbire, se izogniti političnim pastem in spremeniti politično kulturo (ne)odgovornosti? To je druga stran vprašanja, kdo vlada in kako deluje naša demokracija. Patologija slovenske države se začenja na tem kadrovskopolitičnem vozlišču.
Kaj torej storiti? Morda bi lahko predsednica sprejela pobudo za politično odgovorno tristopenjsko kadrovanje najprej pri svojih imenovanjih. Morda lahko postane skrbnica kadrovske politike na najodgovornejše funkcije države kakšna od uglednih avtonomnih institucij, kot so SAZU, US, univerze ... Morda bi veljalo v postopkih izbire visokih javnih uslužbencev vrniti novi državni KAS s standardi in protokoli za različne natečajne komisije. Nikoli ni prepozno. /.../ Kadrovski vrtiljak mora s pravo politizacijo postopkov zagotoviti nevtralnost in profesionalnost končne izbire."
