"Brezkompromisne zahteve zdravniškega ceha po višjih plačah in boljših delovnih razmerah so trčile v notorično nespretnost in nesposobnost vlade glede plačne in zdravstvene reforme. Vlada je obljubljala nekaj, česar ni (z)mogla uresničiti, Fides pa zahteva privilegije, ki jih ne more dobiti. V tem teatru absurdov sta obe strani brezkompromisno prepričani o svojem prav. Zmaga Fidesa je poraz vlade, oboje ne prinaša nobenih sistemskih rešitev, pomeni pa zanesljivo pot do predčasnih volitev. /.../
Fides ima vseskozi pred seboj dva cehovska cilja. Zahteva višje plače zdravnikov za manj dela in večjo svobodo pri zaposlovanju v zasebnem sektorju. Ne zanima ga globlja sprememba zdravstvenega sistema, ker mu njegova sedanja struktura najbolj ustreza. Ne zahteva jasnejših kriterijev merjenja učinkov dela in načinov nagrajevanja, ker mu sedanji položaj nadurnega dela in različnih zaposlitev prinaša največ. Vlada je na drugi strani v tem stavkovnem duelu krona politične nesposobnosti. Na eni strani se je lani Fidesu zavezala glede sprememb zdravniških plač do začetka leta 2024, hkrati pa je drugim sindikatom obljubila, da ne bo dviga plač pred jesenjo 2024.
Zato zdaj tehta med škodo zdravniške (tudi sodniške) stavke in posledicami splošnega stavkovnega vala. Toda ali je vlada sploh sposobna postaviti nov večstebrni plačni sistem, financirati nove plače in zagotoviti z reformami učinkovitejši javni servis? To je ključna trilema te vlade, ki je ne zna in ne zmore rešiti. Zato uporablja nojevsko taktiko, kupovanje časa, kjer izgublja zadnje zaupanje deležnikov in legitimnost volivcev. Politični šah mat, žal."
