"Zadnje mesece ali morda že kakšno leto zelo pogosto slišimo stavek, ki relativizira Golobove napake. Tako nezgrešljivo zveni, da ga skoraj ni več mogoče spregledati. Kot bi pričakovali, običajno sledi kritikam na račun predsednika vlade, ki se zadnje leto zgoščajo zaradi njegovih številnih napak: 'Že res, da Golob dela napake, ampak še vedno je bolje, da imamo njega kot Janšo.'
Sporočilno razkriva politično dilemo nekoga, ki zardeva ob premierju, a ga takoj nato primerja z avtoritarnim šefom SDS, da bi pomiril sebe in nekaj podobnega pričakuje tudi od nas. K temu nekateri avtorji večkrat dodajo in včasih že hektično ponavljajo, da vse le ni tako slabo. Kako prepričljivo deluje tak stavek na retorični in argumentacijski ravni? /.../
Vseenoboljšost torej sodi v širši nabor frekventnih izgovorov v vsakodnevni in tudi politični govorici; ni le retorično in argumentacijsko sporna, ampak je tudi uspešna. Tokrat pri tistih, ki težko sprejmemo, da Golob dela kaj narobe. Saj ne, da tega čisto ne priznajo, ampak raje se o tem ne bi pogovarjali, ker je potlačiti kakšno resnico vedno lažje.
Zaradi popularnosti si zasluži dodatno pozornost. V kontekstu aktualne 'antijanšistične' vlade se zdi zraščena z njeno tovrstno opreproščeno, sicer za potrebe vladanja prevzeto ideologijo, kajti karkoli že počnemo, bo označeno za še vedno boljše od janšizma. Pri kritičnem mišljenju bi morali zahtevati, da se vsaka tema ali dejanje ocenjujeta samostojno, ne glede na slabosti drugih in brez relativizacije, toda vseenoboljšost kot retorična taktika grobo preusmerja pozornost in ne odgovarja na izhodiščni problem."
