"Vem, da mora zelo boleti, če genialcu rečeš, da je zmagal na volitvah samo zato, ker je bil izvoljiv protijanševec. Zareže se naravnost v dušo in srce splošno mnenje, da si enak kot vsi drugi, da si jih razočaral in da jim je žal, ker so ti dali glas. Dve leti in pol tako ne gledamo drugega kot obupen poizkus, da bi se nam oblast prikupila. In kje je to najbolj vidno? V menjavah kadrov, ki so bili še do včeraj nezamenljivi. V reševanju lastne podobe za vsako ceno. V žrtvovanju vseh, ki bi lahko pokvarili krvno sliko v javnosti.
Oblast, vrhovni šef in najožji sodelavci gojijo zmotno prepričanje, da se nam bodo prikupili, če bodo odstavljali tiste posameznike, ki ne uživajo več zaupanja, spoštovanja in ljubezni volilnega telesa. Kažejo na svojo ne najbolj široko politično pamet, ko čez noč spreminjajo odločitve, referendume ali zakonske predloge. V bistvu je delovanje vsake oblasti neke vrste predigra. Iskanje tistih con in točk, ki bodo državljanom všeč. Ki jih bodo malo rajcale in jim ponujale ugodje. Nikoli pa ne gre do konca. Zadovolji se z zapeljevanjem, za resen odnos pa nima niti poguma niti tistega med nogami. Banalno ilustrativno se to sliši, da noče končati. Noče orgazma, ker ga stalno prestavlja. Stalno upa, da bo prišel še en mandat. Oblast se obnaša tako, kot da je šla prvič v javno hišo. Plača vstopnino, potem pa nima poguma, da bi izbrala subjekt poželenja. Nekaj se muza in pregleduje ponudbo, ki pa je nikoli ne premami. No, saj podobno se obnašamo tudi mi sami. Oblast vidimo kot velik kupleraj, kjer se vsi prostituirajo za majhne usluge in privilegije. Staro reklo, da nekomu lezejo v rit, je lahko definicija tega bordela. Skratka, tudi nam ponudba tega bordela ni všeč. Prodajajo se za majhne denarje, rečemo in iščemo nove obraze."
